Predstavimo štajerce
V današnjem ŠOUvizorju bomo predstavili Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, v nadaljevanju ŠOUM, in govorili o različnih projektih, ki jih pripravljajo. O teh je bolj kritično pisal Gregor Kašman v članku z naslovom Brez ŠOUM-a nam živeti ni. Najprej poglejmo v zgodovino delovanja. ŠOUM se rad pohvali s tem, da obstaja že od leta 1957, kar deloma drži, a takrat ŠOUM še ni bil samostojna študentska organizacija, zgodnjo zgodovino si namreč deli s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Leta 1974 so se vse slovenske študentske skupnosti združile v Zvezo socialistične mladine Slovenije, krajše ZSMS. Leta 1989 pa se je ZSMS razdružila in tako sta nastali dve samostojni študentski organizaciji obeh slovenskih univerz – Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Leto kasneje so potekale prve volitve v študentski parlament. ŠOUM, kot ga poznamo danes, je torej nastal leta 1991. Pod ŠOUM spadata: Univerzitetna športna zveza Maribor in Zavod pravo, informacije, pomoč, krajše Zavod PIP, ki se ukvarja s področjem pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetuje potrošnikom, informira o Evropski uniji in pomaga pri razvoju nevladnih organizacij ter svetuje mladim. Prav tako pa pod ŠOUM spadajo: Študentska založba Litera, Kulturno-umetniško društvo Študent, Solidarnostni sklad, ki ponuja finančno pomoč najbolj socialno ogroženim študentom, Zavod za mladinsko popotništvo, Zavod ŠTUK, ki je sestavljen iz kavarne in koncertne dvorane, ter Klub študentskih in dijaških družin. V preteklosti pa so bili del ŠOUM-a tudi Zavod Bodi zraven, Gospodarska družba Gaudeamus, Tovarna podjemov in Zavod univerzum Minerva.
S predsednikom ŠOUM Alenom Brkićem smo se pogovarjali o dejavnostih in dogodkih, ki jih ponujajo študentom. Dogodek z najdaljšo tradicijo se imenuje Lampijončki.
Katere pa so ostale dejavnosti, ki jih že več let pripravlja ŠOUM?
Predsednik Brkić nam je povedal, da imajo dve vodili pri izbiri projektov in dogodkov v svoji organizaciji. Prvo je tradicija – trudijo se ohranjati tudi tiste dogodke, ki niso zelo obiskani vsako leto, a se jim zdijo pomembni. Drugo vodilo pa so želje študentov – kaj si oni želijo in kaj oni potrebujejo. Štajerski študentje menijo, da ŠOUM ne ponuja dovolj kulturnih in družbeno kritičnih vsebin. Brkića smo vprašali, katerim dejavnosti namenijo največ denarja, glede na to, da je večina njihovih dogodkov bolj »žurerske« ali pa športne narave.
Med »nežurerske« vsebine, ki jih pripravlja ŠOUM, spadajo še Scufan teden zdravja, Tutorstvo, različna izobraževanja, kot so tečaji tujih jezikov, tečaji retorike in skrb za študente programa Erasmus. Brkić pa si želi tudi, da bi študentke in študenti ŠOUM-u sami predlagali različne projekte.
Ne smemo pozabiti, da fakultete Univerze v Mariboru niso samo v Mariboru, ampak tudi v Kranju, Ljubljani, Celju, Hočah, Krškem in v Brežicah. ŠOUM bi kot študentska organizacija vseh študentov Univerze v Mariboru moral pripravljati dogodke za vse svoje študente. A dogodkov izven Maribora je bore malo oziroma jih sploh ni. V prihodnje ŠOUM ne načrtuje ustanovitve novih zavodov ali širitve svoje dejavnosti. Osredotočili se bodo predvsem na to, da projekte, ki jih trenutno izvajajo, naredijo boljše. Odpirajo pa tudi možnost za nove projekte, ki bi jih predlagali študentje.
Prikaži Komentarje
Komentiraj