Better call Grešak

Današnjih pet minut za boljši ŠOU bomo namenili pravnim svetovalcem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. S sprejemom proračuna ŠOU za leto 2019 se je proračunska postavka za pravne storitve, ki se je več let pred tem gibala okrog vrednosti 20.000 evrov, zvišala na 56.000 evrov. Tedanji predsednik ŠOU Klemen Peran je hiperinflacijo pravnih storitev študentskemu zboru utemeljil kot posledico hiperregulacije: ogromno je pravilnikov, ogromno je zakonov, akti ŠOU in ŠOS pa so zakomplicirani.

Proračun za leto 2020 je za pravno svetovanje predvideval enako zvišano postavko. V obeh letih so bila sredstva, določena za pravno pomoč, kljub povečanju še vedno presežena. V letu 2019 je bilo za pravne storitve porabljenih dobrih 72.000 evrov, do novembra 2020 pa naj bi bilo za ta namen porabljenih že 67.000 evrov. Po podatkih iz Erarja je bila večina omenjenih zneskov izplačana Odvetniški družbi Grešak. V letu 2019 je družba od ŠOU prejela skoraj 80 procentov vseh sredstev, porabljenih za pravno svetovanje. V realizaciji za leto 2020 še ni razvidna poraba v mesecu decembru, iz Erarja pa je razvidno, da je družba Grešak prejela 67.600 evrov.

Klemen Grešak je leta 2016 vzpostavil lastno odvetniško pisarno na Vojkovi 63, v prostorih, ki naj bi jih pisarna najemala od ŠOU. Vendar je s ŠOU poslovno sodeloval že pred tem. Eno izmed njegovih odmevnejših zastopanj v času, ko je Grešak že deloval kot pravni zastopnik ŠOU, je bilo njegovo sodelovanje z Ano Pavlič v letu 2015. Takrat je Grešak v imenu Pavlič sodelavcema Tribune in novinarju Radia Študent poslal opomin pred zasebno tožbo zaradi razžalitve z zahtevo po javnem opravičilu. Razžalitev naj bi zagrešili s kritiko programa, s katerim je Pavlič ob podpori skupine Modro za študente kandidirala za mesto urednice Tribune. Tožba kasneje kljub temu, da do opravičila ni prišlo, ni bila vložena.

Odvetniške storitve Grešaka so kot rečeno financirane iz študentskega denarja, a pregled teh uslug pokaže, da so bolj kot zastopanju študentskega interesa namenjene predvsem obrambi interesa koalicijskih poslanskih skupin ŠOU. Po aferi Tribuna se je to še jasneje izkazalo v letu 2016, ko je Grešak ŠOU zastopal v postopku za dostop do informacij javnega značaja, v katerem je informacijska pooblaščenka odločala o pritožbi takratnega Iskrinega poslanca Jureta Novaka. Slednji je od ŠOU poskušal pridobiti priloge k zapisnikom sej predsedstva, izpise porabe posameznih stroškovnih mest ter nekatere pogodbe, ki jih je sklepala ŠOU. Grešak je pridobitvi dokumentov neuspešno nasprotoval z argumentacijo, da je ŠOU pravna oseba zasebnega prava in kot taka ni zavezana po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Njegova utemeljitev je bila nekonvencionalna že z vidika takrat obstoječih pravnih interpretacij. ŠOU je bila namreč prepoznana kot oseba javnega prava že v več predhodnih odločitvah upravnega in vrhovnega sodišča, poleg tega pa je že takratni statut ŠOU določal, da je ŠOU zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja.

Motivacija za to na prvi pogled nenavadno razlago postane jasnejša, če jo umestimo v širše razprave o statusu ŠOU kot pravne osebe. Leta 2018, ko se je odprla možnost za novelo Zakona o skupnosti študentov in dokončno opredelitev javnopravne narave ŠOU, se je ob spremembi statuta organizacije v nasprotju z vsemi stališči teorije in prakse vanj zapisalo, da je ŠOU pravna oseba zasebnega prava. Grešak je tedaj že nastopal kot pravni svetovalec ŠOU. Takratni predsednik študentskega zbora je bil Gregor Tim Grünfeld, ki je sicer od zaključka te funkcije leta 2018 prav tako opravljal delo pravnega svetovalca ŠOU. Določba, da je ŠOU pravna oseba zasebnega prava, še vedno ostaja del statuta tudi po sprejemu novele ZSkuS v letu 2019, in to kljub kasnejšim večkratnim in celovitim prenovam statuta ŠOU.

Konec leta 2020 je bil Grešak imenovan tudi na mesto strokovnega sodelavca pritožbene komisije ŠOU. Ta je do sedaj odločila zgolj o pritožbi v zvezi s kandidaturo člana skupine Modro za študente Žige Stopinška, ki je bil v času kandidiranja za poslanca v študentskem zboru še vedno tudi član nadzorne komisije ŠOS. To pomeni, da je bil član organa, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad volitvami v študentski zbor. Grešak je članom pritožbene komisije takrat svetoval, naj pritožbo zoper kandidaturo Stopinška zavrnejo, saj “ne bi bilo [možno] drugače odločiti, razen če bi omejitev pasivne volilne pravice raztegnili čez mejo, ki jo določa država”.

Kot že omenjeno, Odvetniška pisarna Grešak ni edina, ki ji je zaupano svetovanje v zvezi z zapletenimi akti ŠOU, temveč del bremena požrtvovalno prevzemajo tudi nekdanji funkcionarji ŠOU. Grünfeld, nekdanji član Modrih in predsednik Študentske organizacije Pravne fakultete, je za pravno svetovanje ŠOU v letih 2019 in 2020 prejel približno 9.800 evrov. Po njegovih besedah je ŠOU svetoval “pri tolmačenju novih pravnih aktov in pri pripravi predlogov ŠOU za ukrepe Vlade na področju študentske problematike”.  Organizaciji pa naj bi pravno svetovala tudi Karin Žust Drole, nekdanja članica volilne komisije ŠOU, ki je prav tako povezana s skupino Modro za študente. V zadnjih dveh letih je bilo njenemu s.p. Karin Žust Drole, pravno svetovanje s strani ŠOU nakazanih dobrih 13.000 evrov. S strani ŠOU so nam na vprašanje, katere storitve pravnega svetovanja za ŠOU opravljata Žust Drole in Grünfeld sicer odgovorili, da nobeden izmed njiju za organizacijo ne opravlja nobenih nalog.

V letošnjem proračunu pravno svetovanje nima lastne postavke, ampak naj bi bilo po navedbah ŠOU zanj predvidenih 30.000 evrov znotraj postavke za “druge odhodke”. To priročno neopredeljeno stroškovno mesto v celoti sicer znaša 280.000 evrov. To pomeni, da prekoračitev predvidenih stroškov za pravne storitve ne bo nujno opazna v bilancah - vsaj dokler ne bo presegla tudi celotne postavke za druge odhodke.