Povzetek 5. redne seje ŠZ ŠOU v Ljubljani
V četrtek, 13. aprila, se je na Študentskem kampusu odvila 5. redna seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU v Ljubljani. Tokrat seje nismo uspeli prenašati v živo, ker so predstavniki Študentskega kampusa pozabili prinesti ključe omarice z internetnimi kabli. Posnetek seje, skupaj s komentarji iz studia, si lahko ogledate na našem Facebook in YouTube kanalu.
Na seji so poslanke in poslanci potrdili finančni načrt za leti 2023 in 2024. Sledila je predstavitev načrta odcepitve zavoda ŠOLT od družine ŠOU v Ljubljani, za tem pa potrditev nekaterih sprememb pravilnika o finančnem poslovanju. Na dnevnem redu je bila še sprememba akta o ustanovitvi Študentske svetovalnice, pri čemer je zaradi uskladitev s pogoji neodvisnosti in neprofitnosti, ki jih predvideva nova zakonodaja, treba zmanjšati število predstavnikov ŠOU v Ljubljani v svetu zavoda. V svetu zavoda Študentske svetovalnice bo po novem en predstavnik ŠOU v Ljubljani, skupaj z dvema predstavnikoma uporabnikov in dvema predstavnikoma zavoda.
Poslanska skupina Glas je na tokratni seji vložila 11 amandmajev na predlog dvoletnega finančnega načrta, ki so ga predlagatelji poslankam in poslancem prvič predstavili na prejšnji, 4. redni seji študentskega zbora. V amandmajih so predlagali prerazporeditev sredstev med proračunskimi postavkami. Za okrepitev socialnega aspekta organizacije ŠOU so predlagali prenos 25 tisoč evrov na zavod Študentski tolar, ki skrbi za socialno pomoč študentom. Denar bi prenesli iz najbolje financiranega resorja – novega resorja za informiranje in razvoj. Po mnenju opozicijske poslanske skupine Glas je v trenutnih gospodarskih razmerah, ob dvigu cen energentov, najemnine in prehrane, za študente bolj nujna socialna podpora kot še dodatna sredstva za marketing in samopromocijo ŠOU v Ljubljani. Ravno marketingu in promociji je v proračunu ŠOU v Ljubljani namenjenih 115 tisoč evrov, s temi sredstvi pa bo razpolagal novoustanovljeni resor za informiranje in razvoj.
Opozicijske poslanke in poslanci kluba Glas so opozorili na po njihovem mnenju nizko vsoto, ki jo ŠOU v Ljubljani v tokratnem proračunu predvideva za Klub študentskih družin, ki bi jim kot eni bolj obremenjenih skupin študentov namenili dodatnih 2500 evrov. Za izboljšanje položaja tujih študentov bi poslanci kluba Glas finančno okrepili postavko recepcija v resorju mednarodno sodelovanje, da bi lahko še bolj pomagala pri urejanju dokumentacije, bivališča in pri ostalih birokratskih težavah, s katerimi se srečujejo tuji študentje. Predlagali so tudi izvedbo obsežne raziskave položaja tujih študentov in analizo trga študentskega dela, s poudarkom na študentih, ki ne prihajajo iz držav Evropske unije.
Poslanska skupina Glas je predlagala tudi novo postavko s 40 tisoč evri za podporo fakultetnim društvom. Finančna sredstva za to novo postavko bi pridobili s prenosom dela sredstev, ki so zdaj namenjena materialnim odhodkom predsedstva ljubljanske študentske organizacije. Materialni in drugi odhodki predsedstva so v aktualnem proračunu ocenjeni na 60 tisoč evrov. Postavka za podporo društev je že obstajala, leta 2018 pa so jo zamenjali s postavko, poimenovano projekti na kampusu, ki je po mnenju poslancev kluba Glas omejujoča. Več pove poslanec z medicinske fakultete Tadej Rajgelj.
Predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek rešitve za slab finančen položaj fakultetnih društev ne vidi v večjem finančnem vložku študentske organizacije, pač pa meni, da bi morala društva bolje podpirati univerza.
Poslanska skupina Glas je s petimi amandmaji na Zavod Radio Študent poskušala preusmeriti nekaj več kot 94 tisoč evrov. Del sredstev bi na postavko Radio Študent prenesli iz resorja za študijsko problematiko, saj se del dejavnosti, kot ugotavlja poslanska skupina Glas, podvaja z drugimi postavkami ali pa so dejavnosti nedefinirane. Prav tako bi na postavko Radio Študent prenesli letošnji delež dviga proračunske rezerve – 20 tisoč evrov. Kot so poudarili, se je denar, namenjen proračunski rezervi, ki ji tokrat namenjajo 220 tisoč evrov, v prejšnjih letih porabljal za nenujne dogodke, za katere so že predvidena druga mesta financiranja. Primer je lanskoletni Vseštudentski žur na Kampusu, za katerega so porabili 40 odstotkov proračunske rezerve. Prav tako so na postavko Radio Študent predlagali prenos 55 tisoč od skoraj pol milijona evrov, ki so v novem proračunu namenjeni najbolje financiranemu zavodu ŠOU v Ljubljani, Študentskemu kampusu. Predlagan prenos sredstev utemelji poslanec s filozofske fakultete Domen Vrhovnik.
Nekaj denarja so želeli na postavko Radio Študent prerazporediti še iz postavke zavoda ŠOU šport in postavke materialni stroški študentskega zbora. Dodatno pojasnilo je podal poslanec z medicinske fakultete David Vidmar.
Na predlagane amandmaje se je odzval predsednik študentske organizacije Klemen Petek.
Petek je sicer pohvalil predloge opozicijske skupine in njihovo aktivno sodelovanje ter jih povabil na neformalno srečanje, vendar:
Poslanci in poslanke koalicije so vse amandmaje soglasno zavrnili, z izjemo enega poslanca, ki je podprl večje financiranje postavke posodobitev sistema projektnega vodenja. Opozicija je ta amandma predlagala zaradi zastarelosti sistema naročanja projektov za fakultetne ŠOVZ-je. Finančni načrt je bil sprejet s 40 glasovi za, dvema vzdržanima in dvema proti. Sprejet ni bil niti en amandma opozicijskega poslanskega kluba Glas.
Po večletnem podfinanciranju zavoda ŠOLT s strani ustanovitelja in vedno večji notranji težnji po privatizaciji več kot 60 let delujočega zavoda, ki zadnja leta že skoraj po tržnih cenah ponuja jezikovne in druge izobraževalne tečaje, bo ta letos izstopil iz družine ŠOU v Ljubljani. Potem ko je direktor ŠOU v Ljubljani Andrej Klasinc predstavil potek odcepitve, so poslanci in poslanke najprej sprejeli sklep o spremembi akta o ustanovitvi zavoda ŠOLT.
Po novem je zavod ŠOLT dolžan izplačati vrednost svojega ustanovitvenega deleža ŠOU v Ljubljani, saj je ta, poleg društva ŠOLT, njegova soustanoviteljica. Izplačal ga bo s prodajo svoje nepremičnine – dela stavbe na Vojkovi 63. ŠOU v Ljubljani bo za nepremičnino, ki je ocenjena na 408 tisoč evrov, Zavodu ŠOLT plačal polovični delež. Drugi del cene nepremičnine pa mu bo ŠOLT vrnil kot poplačilo za izstop iz družine ŠOU v Ljubljani. Z dobrimi 200 tisoč evri, ki jih bo ŠOU v Ljubljani plačala za odkup nepremičnine na Vojkovi 63, bo po besedah direktorja Klasinca ljubljanska študentska organizacija ŠOLT-u omogočila sredstva za nadaljnje delovanje na trgu. Da pa se bodo na trgu, na katerega vstopajo, znašli, bodo morali biti po besedah Klasinca pri ŠOLT-u »zelo kreativni«.
Opozicijska poslanca Vrhovnika in Rajglja je zanimalo, zakaj organizacija nove prostore potrebuje in kako bo ŠOU v Ljubljani nakup financiral. Klasinc odgovarja:
Zadnja točka dnevnega reda je bila sprememba pravilnika poslovanja ŠOU v Ljubljani, ki bo razširila pristojnosti direktorja. Po novem je za izvajanje rebalansa proračuna, ki je po pravilniku nujen, če dejanski prihodki za več kot 15 odstotkov odstopajo od predvidenih, namesto predsednika študentske organizacije Klemna Petka odgovoren direktor Andrej Klasinc.
O tržno-podjetniškem delovanju študentske organizacije je poročala Urška.
Fotografija: Andrej Klasinc, prirejeno po vir
amandmaji-na-financni-nacrt.pdf
pravilnik-o-financnem-poslovanju-spremembe.pdf
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj