Predpraznično praznjenje proračunske rezerve ŠOU

FOTO: Alan Ford: Veliki banket (Magnus & Bunker) 

V zapisniku 18. redne seje predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je potekala 4. oktobra 2021, lahko zasledimo tri nove obetavne projekte: Študentski tabori, Obudimo študentsko življenje in Stand-up. Samo po sebi to ni nič nenavadnega, cilj Študentske organizacije je vendarle tudi organizacija športnih, kulturnih, izobraževalnih ter zabavnih dogodkov in vsesplošna skrb za raznovrstnost in kakovost obštudijskega življenja. Čeprav smo se novih projektov razveselili, pa je v oko zbodel način financiranja – sredstva za vse tri aktivnosti bodo namreč črpana iz stroškovnega mesta proračunske rezerve.

Proračunska rezerva je del sredstev v višini najmanj petih odstotkov predvidenih prihodkov, ki se v finančnem načrtu vnaprej ne razporedi, temveč se zadrži kot splošna proračunska rezerva. V pravilniku o finančnem poslovanju ŠOU v Ljubljani so navedeni tudi razlogi za porabo proračunske rezerve. Ta se lahko porabi za nepredvidene naloge ali aktivnosti, za katere v finančnem načrtu ni  namenjenih sredstev in imajo izredno naravo, za namene, za katere se med letom izkaže, da jim v finančnem načrtu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, pa tudi za pokrivanje preteklih in tekočih izgub. V letošnjem finančnem načrtu je bilo za postavko proračunska rezerva predvidenih 90.000 evrov. Pri tem je pomembno poudariti tudi, da lahko o porabi splošne proračunske rezerve, sodeč po pravilniku o finančnem poslovanju, odloča samo predsedstvo s sklepom na predlog predsednika ŠOU. V praksi projekte sicer predlagajo tudi drugi člani predsedstva, iz odločanja o porabi proračunske rezerve in s tem realizacije novih projektov pa je tako v vsakem primeru izključen študentski zbor, ki sicer z dvotretjinsko večino odloča o porabi sredstev v okviru proračuna.

Problematično je tudi, da iz zapisnika seje predsedstva ni nikjer razvidno, koliko sredstev bo namenjenih omenjenim projektom. Sicer je poleg treh novih projektov predsedstvo ŠOU v Ljubljani na 17. redni seji predsedstva 13. septembra letos potrdilo tudi koriščenje proračunske rezerve za potrebe izplačila sejnin za poslance študentskega zbora v višini 11.000 evrov z obrazložitvijo, da bo v letu 2021 izvedenih več sej, kot jih je bilo predvidenih v proračunu. Del sredstev iz proračunske rezerve je bil namenjen tudi zavodu Študentska svetovalnica z obrazložitvijo, da so se v letošnjem letu soočili s povečanim povpraševanjem študentk in študentov po brezplačni psihosocialni pomoči in dodatnih informacijah o njihovih pravicah, vezanih na študentski status. Kljub dvema dodatnima postavkama je torej možno, da je za projekte Študentski tabori, Obudimo študentsko življenje in Stand-up ostalo več deset tisoč evrov. Kot bomo videli v nadaljevanju, ŠOU namreč sredstva proračunske rezerve sistematično črpa ali celo presega, čeprav so namenjena – rezervi.

Medtem pa gre pri omenjenih treh projektih za aktivnosti, ki bi jih, vsaj po naslovih sodeč, zlahka umestili med interesne dejavnosti ŠOU. Tja namreč sodijo različni projekti, delavnice in vsebinski posveti, vezani na študijsko problematiko, projekti in delavnice s področja sociale in zdravstva, projekti mednarodnega sodelovanja in ostale obštudijske dejavnosti. Za projekte resorja za obštudijske dejavnosti je bilo v letu 2021 predvidenih 67.000 evrov. Med njimi najdemo tudi postavki »kultura« in »ŠOU neformalno izobraževanje«, ki se vsebinsko vsaj intuitivno prekrivata z novima obštudijskima projektoma Stand-up in Obudimo študentsko življenje, potrjenima na 18. redni seji predsedstva. Omenimo tudi, da so vsi predlagatelji projektov tudi člani predsedstva, saj lahko o razporejanju sredstev proračunske rezerve odloča le predsedstvo. Projekt Obudimo študentsko življenje je tako predlagal Rasim Ćehić, vodja resorja za ŠOVZ, Stand-up pa Tilen Vodeb Žmavc, vodja resorja za mednarodno sodelovanje, oba iz poslanske skupine Povezani.

Ker nas je še zmeraj begalo, zakaj se proti koncu koledarskega leta odpirajo novi projekti, ki bodo financirani iz proračunske rezerve, čeprav bi bili vsebinsko zlahka uvrščeni pod postavke interesnih dejavnosti, smo se za razjasnitev obrnili na ŠOU v Ljubljani. Od tam so nam sporočili, da skušajo »v skladu z zavezo po obuditvi študentskega življenja po epidemiji študentom omogočati čim kakovostnejšo paleto obštudijskih dogodkov«. Zanimalo nas je tudi, za kakšne projekte točno gre in kakšne aktivnosti bodo zajemali. Prejeli smo nekako tavtološko pojasnilo, da gre za »socialno-družbene projekte, ki zajemajo elemente izobraževanja, mreženja in socialnega stika, ki ga je v času epidemije drastično primanjkovalo«. Kot so še sporočili s ŠOU, so projekti planirani do konca študijskega leta z možnostjo podaljšanja v primeru poslabšanja epidemiološke slike.

Prav tako ni povsem jasno, zakaj med postavke resorja za obštudijske dejavnosti v letu 2021 niso bili vključeni študentski tabori, za katere se bodo sredstva ponovno črpala iz proračunske rezerve. Tudi te je predlagal član predsedstva, Luka Kopinšek, vodja resorja za obštudijske dejavnosti in član Povezanih. S ŠOU so nam odgovorili s še enim relativno logičnim sklepom, do katerega bi se lahko dokopali tudi sami: »Ker niso bili planirani v proračunu 2021«. Med projekte resorja za obštudijske dejavnosti sicer sodijo tudi izleti, ki se vsebinsko zelo prekrivajo s tem, kar so v preteklosti predstavljali ŠOU tabori – torej prav tako – izlete. Zanje je bilo v letošnjem letu pod postavko »Spoznavanje slovenske kulturne dediščine in večjih evropskih mest« namenjenih 10.000 evrov. V tem študijskem letu so bili na primer organizirani enodnevni izleti v Gardaland, Budimpešto in predbožični Zagreb.

Porabljanje proračunske rezerve za nenujne projekte ni nova praksa. Čeprav naj bi se sredstva iz proračunske rezerve v primeru, da v določenem letu niso bila potrebna za kritje izrednih odhodkov, prenesla v naslednja leta, se to sistematično ne dogaja. Leta 2019 so bila na primer sredstva iz proračunske rezerve celo presežena. Opozoriti je treba, da je šlo večinoma za dozdevno ne ravno najbolj urgentne projekte, kot na primer tečaj windsurfanja oziroma jadranja na deski, posodobitev piknik prostorov na kampusu in dijaški žur, ter projekte funkcionarjev, za katere ni prav jasno, ali so sploh bili realizirani.

Letošnje koriščenje proračunske rezerve se naslanja na presenečenje ob delnem odpiranju javnega življenja in prizadevanju k razvedritvi študentske populacije po večmesečni deprivaciji socialnih stikov s pomočjo stand-upa in študentskih taborov. Kljub temu iskanje socialnih-stikov-deprivirane študentke na spletu ne obrodi sadov. Novih projektov Študentski tabori, Obudimo študentsko življenje in Stand-up na spletni strani ali Facebooku še ni bilo mogoče zaslediti. Poleg tega v kontekstu preteklih praks element presenečenja ob možnosti organizacije nekaj dogodkov po skoraj dveh letih epidemije ne zveni najbolj prepričljivo. Neznano ostaja, zakaj vsi novi nenujni projekti ne bi mogli biti vključeni v finančni načrt za naslednje leto, pri čemer bi bila količina porabljenih sredstev transparentnejša, pri njihovem sprejemanju pa bi sodeloval tudi študentski zbor.