Čikaških akademskih 15

Začenjamo onkraj luže. Čikaški izobraževalni odbor je prejšnjo sredo kljub več tednov trajajočim javnim razpravam in nasprotovanjem zaprl 49 javnih šol. Kot razlog za to odločitev so navedli dejstvo, da ima Chicago trenutno 145.000 šoloobveznih otrok manj kot desetletje poprej in da je tako na šolah, ki jih je doletel ta ukrep, premalo učencev. Po besedah Barbare Byrd-Bennet, predsednice združenja čikaških javnih šol, gre tako pri ukinjanju za dobrobit učencev, saj so ti v nasprotnem primeru ujeti v slabo financirane šole. Številni jezni učitelji in starši so na javnih razpravah poudarjali, da takšen ukrep onemogoča možnost izobraževanja predvsem otrokom etničnih manjšin, ostale otroke pa sili v oddaljene šole, pri čemer morajo pogosto prečkati nevarna območja. Še vedno ogorčeni starši pa so že vložili dve tožbi zoper ukrep na državno sodišče.

Raziskava med univerzitetnimi študenti v Angliji je pokazala, da prejemajo zgolj 18 minut več učnih vsebin na teden kot 7 let nazaj, medtem ko je šolnina v istem času narasla s 1000 na 9000 funtov letno. Prav tako je narasel čas, ki ga namenijo individualnemu delu, ki trenutno znaša približno 14 ur na teden. Razlike se kažejo tudi pri urah učenja za isti predmet na različnih univerzah, pri čemer lahko nekateri porabijo do 20 ur, drugi pa kar 40 ur na teden.

Prejšnji četrtek so študentje Univerze v Beogradu okupirali univerzitetni rektorat in ga zasedali do naslednjega dne. Po novinarski konferenci, na kateri so predstavili svoje zahteve, so stavbo zapustili. Kot kratkoročne zahteve so protestniki navedli ustavitev zviševanja šolnin, ustavitev ukinjanja univerzitetne avtonomije in zahtevo po javni podpori protestom s strani akademske skupnosti. Med dolgoročnimi zahtevami so izpostavili brezplačno javno šolstvo za vse, ustavitev implementacije bolonjske deklaracije in zamenjavo študentskih parlamentov z organi neposredne demokracije. Zasedba je zaradi kratkotrajnosti služila zgolj kot opozorilo, vendar gre le za prvega izmed dogodkov v seriji akcij, ki jih študentje načrtujejo v tej sezoni.

Po obisku v Beogradu se selimo v domače kraje. Vlada je na seji 16. maja odgovorila na tožbe v zvezi z razpisom za dodelitev koncesij v visokem šolstvu. Med šolami, ki so jim bile na tem razpisu dodeljene koncesije, so se med drugim znašle tudi Visoka gospodarska šola iz Celja, Univerza v Novi Gorici ter Fakulteta za medije. V treh primerih je šlo za odgovor vlade na tožbe državnega pravobranilstva, v enem primeru pa za odgovor na tožbo Alme Mater Europaea - Evropski center iz Maribora, katere vloga za dodelitev koncesije je bila na razpisu zavrnjena. Vlada je na seji kot odgovor predložila predlog razveljavitve razpisa in izdanih odločb.

Prejšnji petek je potekala okrogla miza o dostopnosti študija za invalide, kjer so številni govorniki predstavljali problematiko študentov invalidov. Večina problemov se poraja na področju diskriminacije, pri čemer zagovornik načela enakosti pri Ministrstvu za delo Boštjan Vernik Šetinc opozarja, da gre za sistemske težave. Po njegovem mnenju zakonodaja ni dovolj jasno zapisana, zatika pa se tudi pri uresničevanju zakonsko določenih standardov. Jelena Štrbac Nemec iz Študentske organizacije Slovenije je predstavila izsledke raziskave evro študent, ki je pokazala, da je za različne oblike invalidnosti drugače poskrbljeno, obenem se premalo preverja prilagojenost fakultet na študente invalide. Sodelujoče študentke s posebnimi potrebami so predstavile težave, s katerimi se srečujejo med študijem, na primer samoplačniško tolmačenje za gluhe študente, neprilagojeni programi za slepe in neprimerna infrastruktura za gibalno ovirane. Poudarile so, da so velikokrat prepuščene lastni samoinicativnosti in vztrajnosti. Kot še večji problem kot diskriminacijo tekom študija pa navajajo diskriminacijo pri zaposlovanju, saj večine invalidov ob koncu ne smatrajo kot iskalce zaposlitve. Pogosto jih preusmerijo na invalidske organizacije ali zaposlijo prek javnih del.

Danes poteka že 5. študentska konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Več o tem je povedal Nejc Trdin:

/izjava v posnetku/

V ponedeljek, 27. maja, se bo v družbenem domu Grosuplje odvil celodnevni dogodek z naslovom »Delo danes, kariera jutri«, ki ga organiziran Študentska organizacija Slovenije. Gre za nacionalni posvet o problemih mladih pri prehodu iz izobraževalne sfere na trg dela. Brezposelnost mladih je namreč v lanskem letu narasla s 16,7 na 27,1 odstotka, kar nas uvršča v sam evropski vrh, kjer je bila povprečna brezposelnost mladih v EU v januarju 2013 okoli 23,6-odstotna. Cilj posveta je ugotoviti, kako poiskati alternativne rešitve pri izboljšanju zaposljivosti in zaposlovanju mladih.

Še vedno pa ste vabljeni tudi na serijo Javnih predavanj, ki potekajo vsako sredo ob 17h in vsako soboto ob 11h na Dvornem trgu. Naslednje predavanje bo v sredo, 29. 5., in sicer okrogla miza z naslovom Umetnikova svoboda v obstoječem sistemu. Sodelujejo mag. Marija Mojca Pungercar, vizualna umetnica, Asta Vrečko, umetnostna zgodovinarka, in Miha Blažič - N’toko, glasbenik.