15 akademskih posvetov
Prejšnjo sredo je bila sklicana izredna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, in sicer z namenom odprtja razprave o spolnem nadlegovanju. Po eni izmed bolj vsebinskih razprav, kar smo jih lahko zasledili na tovrstnih sejah, so koalicijske stranke odboru v sprejetje predlagale tri sklepe. Prvič: odbor ostro obsoja vsakršno verbalno in neverbalno spolno nadlegovanje v akademskem prostoru in poziva h kazenskemu pregonu kršiteljev. Mia Hočevar, predsednica Študentskega sveta Filozofske fakultete, je na seji odbora opozorila na nujnost zakonodajne ureditve oziroma posodobitve pravilnikov univerz, v katere bi morali vključiti varovanje študentov pred spolnim nadlegovanjem.
V okviru svojega drugega sklepa je odbor univerzam in visokošolskim zavodom predlagal, da v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport do konca leta 2021 opravijo temeljito raziskavo o pojavu spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru in na podlagi izsledkov oblikujejo akt o preprečevanju nadlegovanja ter odločnem in takojšnjem ukrepanju v primeru, da se je dejanje zgodilo. Zadnji sklep je zadeval prepoved nadaljevanja akademskega delovanja tistim zaposlenim, zoper katere je podana prijava in pri katerih obstaja utemeljen sum spolnega nadlegovanja.
Koalicijske stranke so k predlaganim trem sklepom na pobudo Nataše Sukič, članice poslanske skupine Levica, dodale sklep, da se ob pripravi sprememb kazenskega zakonika upošteva model "ja pomeni ja". Sklep je bil sprejet in zdi se, da je govor o spolnem nadlegovanju vzniknil tudi onkraj zidov ljubljanske univerze. Anonimna skupnost študentk in študentov Univerze na Primorskem je namreč s pismom opozorila na podobno dogajanje tudi znotraj njihove institucije. Rektorica Klavdija Kutnar je v odzivu na pismo napovedala nov pravilnik za sankcioniranje spolnega nadlegovanja in nasilja, ki ga bo pripravila delovna skupina.
Prejšnji četrtek je bil sklican posvet o vpisu v študijske programe v letu 2021/2022, ki so se ga udeležili predstavniki ministrstev, univerz, samostojnih visokošolskih zavodov ter gospodarskih zbornic in združenj. Razlog za sklic je bil razpisa za vpis na fakultete, ki ni bil objavljen 1. februarja, kot je bilo to načrtovano. Udeleženci razprave so osvetlili pomembne za razvoj visokošolskega prostora. To so nesorazmerja v plačnem sistemu, nesorazmerja v številu razpisanih mest v različnih študijskih programih, kadrovska podhranjenost in pomanjkanje prostorov ter problem bega možganov. Posebej izpostavljena so bila vpisna mesta na fakulteti za računalništvo in informatiko ter medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte.
Dan kasneje je vlada povečala število vpisnih mest na vseh treh - na medicinskih fakultetah v Mariboru in Ljubljani in na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani se je število vpisnih mest v 1. letnik rednega študija povečalo za štirideset, na mariborski medicinski fakulteti pa za deset. Število mest na fakulteti za računalništvo in informatiko se je v univerzitetnem programu povečalo za dvajset in ravno toliko v visokošolskem programu.
Pomembno se zdi načenjanje problemov, s katerimi se srečuje visokošolski prostor, vseeno pa niso zanemarljive okoliščine, v katerih je potekal posvet, kakršnemu smo mu bili priča v četrtek. Igor Papič je opozoril, da zaviranje razpisa za vpis v visokošolske programe neposredno ovira vpis dijakov in dijakinj v visokošolske programe.
Papič dodaja:
Visokošolski sindikat Slovenije je v zvezi z neustrezno zastavitvijo posveta opozoril na neprimernost razmerja med predstavniki malih zasebnih visokošolskih zavodov in rektorji javnih univerz, saj je bilo slednjih na posvetu štirikrat manj prisotnih. To že vnaprej pomeni favoriziranje zasebnih zavodov in njihovih interesov. Sindikat je opozoril še na nelogično in nesprejemljivo številčno razmerje med vabljenimi predstavniki delodajalskih združenj in predstavniki javnih univerz ter na problematičnost povezovanja razpisanih mest znotraj študijskih programov s poklici na trgu dela.
V sindikatu zapisujejo, citiramo: »Če na slovenskem trgu dela obstaja kakšna anomalija v poklicni strukturi, ta izhajajoč iz podatkov Zavoda za zaposlovanje izvira kvečjemu iz hipertrofije zasebnih družboslovnih fakultet. Tistih torej, h katerim želi predsednik vlade administrativno preusmerjati študente.« Konec citata.
Lista demokratičnega študentstva, krajše LDŠ, je v začetku januarja pripravila poziv k pomoči študentom in študentkam v času epidemije, ki ga je naslovila na vlado Republike Slovenije, ta pa ga je posredovala v obravnavo na MIZŠ. V preteklem tednu se je iztekel 15-dnevni rok za odgovor ministrstva na poslani poziv, LDŠ pa je ostal brez informacije o tem, kaj bo s položajem študentov in študentk v nadaljevanju epidemije in nasploh.
Organizacija LDŠ je sicer aktivna tudi na drugih področjih študentskega organiziranja, v času epidemije pa je njena dejavnost postala še vidnejša. O njej je spregovorila članica LDŠ Meta Štuhec.
LDŠ se povezuje tudi z drugimi organizacijami. Decembra je na primer potekala delavnica, ki so jo pripravili v sodelovanju s Centrom za družbeno raziskovanje, krajše Cedra. Več o tem Štuhec.
Študentski obvestilnik
Danes ob osemnajstih bo v organizaciji Radia Študent na spletu potekala prva javna tribuna iz cikla "Kriza študentskega organiziranja". Tokratna javna tribuna se bo osredotočila na sedanje, od študentov in študentk ter javnosti odtujeno stanje. Na dogodku bodo sodelovali že omenjeni LDŠ, poslanska skupina Zagon, Klub študentov Dravinjske doline, lista Lil Pharma in Damjan Vinko kot poznavalec študentskega organiziranja.
Slovenski etnografski muzej v torek, 9. februarja, ob 11. uri vabi na spletni pogovor z naslovom “Je znanost rasistična?”. O rasizmu v znanosti se bodo pogovarjali s prof. dr. Rajkom Muršičem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete UL.
Pregled novic pripravila vajenka Katja ob mentorstvu Žive.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj