15 akademskih vajencev

Državni zbor je včeraj s 52 glasovi za in 16 proti sprejel predlog Zakona o vajeništvu. Vlada je zakon pripravila z namenom približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter izobraževalni sistem tesneje povezati z obrtjo in gospodarstvom. Delodajalci so mu nenaklonjeni, zato se zakonu obeta veto Državnega sveta. Predlog zakona je naletel na podporo koalicije, proti noveli pa so se izrekli v opoziciji. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič trdi, da je namen zakona hitrejša poklicna socializacija mladih. Zakon bodo pilotno preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev že v naslednjem šolskem letu. Natančneje gre za programe kovin - orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir.

Vlada je danes sprejela uredbo o sofinanciranju doktorskega študija, s katero se po njenih navedbah usklajuje sistemsko drugačen in stabilnejši način sofinanciranja. Sredstva se bodo po novem delila na podlagi števila diplomantov tretje stopnje javnega visokošolskega zavoda v zadnjih petih letih. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je za sofinanciranje doktorskega študija v letu 2017 v proračunu zagotovilo slabih 2,8 milijona evrov, v letu 2018 pa bo za ta namen na voljo 3,4 milijona evrov.

V petek je ljubljanska policija v okviru preiskave nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na nekaterih ljubljanskih fakultetah zaradi suma storitve štiriinsedemdeset kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ovadila osemnajst fizičnih oseb. Kriminalisti so ovadbe vložili ob zaključku preiskave, ki poteka od avgusta lani. Spomnimo, v okviru te preiskave so lani zaradi domnevne zlorabe položaja ovadili štiri vodilne na ljubljanski ekonomski fakulteti. Po neuradnih informacijah so med njimi nekdanji dekan Ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister Dušan Mramor, trenutna dekanja Metka Tekavčič in njuna namestnika. Zoper sedem fizičnih oseb pa je specializirano državno tožilstvo zahtevalo dve sodni preiskavi. Ljubljansko okrožno sodišče se o zadevah še ni odločilo. Na devetih fakultetah so si profesorji neupravičeno izplačali 1,5 milijonov evrov, inšpektorat pa je lani tem fakultetam odredil, naj prenehajo izplačevati neupravičene dodatke za stalno pripravljenost in v skladu z zakonodajo zaposlenih tudi vrnejo denar, ki so ga prejemali zadnjih devet mesecev.

Vlada je na četrtkovi seji izdala sklep o soglasju k omejitvam vpisa v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2017/2018. V prvem prijavnem roku se je na vpisna mesta prijavilo nekaj manj kot 15 tisoč kandidatov. Pristojni organi visokošolskih zavodov so sprejeli sklep o omejitvi vpisa za skupaj devetdeset študijskih programov. Univerza v Ljubljani je za program Multimedija predlagala povečanje vpisnih mest z omejitvijo vpisa za redni študij. Univerza v Mariboru pa je predlagala povečanje vpisnih mest za program Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov.

V javni obravnavi so spremembe statuta Univerze v Mariboru, ki bi odločanje o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora prenesle na senat. Pogodbo rektorjevega delovnega razmerja bi tako sklenil najstarejši prorekor. Sporno pri tem je, da s takimi potezami sedanji rektor Igor Tičar v ozadju pripravlja teren za nadaljevanje svojega delovnega razmerja kljub temu, da je pogoje za upokojitev izpolnil že lani. To pa niso edine spremembe statuta, saj je komisija zaradi sprejete novele Zakona o visokem šolstvu podala več sprememb tega temeljnega dokumenta. Na spremembo sklepanj pogodb rektorja so se burno odzvali tako na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kot v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Sindikat se je ob tem vprašal, ali so odpovedale vse varovalke in etični standardi? Ministrstvo pa je za časnik Večer povedalo, da je sprememba statuta nesistemska in zato sporna. Odzvala se je tudi Študentska organizacija Slovenije, več nam je povedal predsednik organizacije Aleksander Spremo.

IZJAVA

Poglejmo na tuje. Prejšnji četrtek so na Katoliški univerzi Leuven v Belgiji študentke in študentje okupirali pisarno rektorata. Protestirali so zaradi zvišanja šolnin za mednarodne študente, ki prihajajo izven Evropske unije.  

V Kanadi je skupina, imenovana Revolutionary Student Movement, protestirala na stopnicah pred zakonodajno stavbo province Manitoba. S sloganoma ”Študijski dolgovi ne smejo biti rešitev za dolgove province” in “Izobrazba ni samo za elite” so izražali svoje nezadovljstvo nad šolninami. Kljub temu, da so bile šolnine glavni razlog protesta, pa so bili nekateri protestniki kritični tudi do delovanja vlade.

Študentski obvestilnik

Iskra pripravlja Iskrin okoljski seminar #2 z naslovom Demokratični energiji naproti. Prva panelna diskusija bo čez dve uri v Okoljskem centru. Taj Zavodnik s študentskega društva Iskra, Dejan Savić z Greenpeace v Slovenji, Tomislav Tkalec s Fokusa, društva za sonaraven razvoj, in Želimir Stanič s sindikata Mladi plus bodo govorili o energetski demokraciji. Več o seminarju in današnjem dogodku nam je povedal Taj Zavodnik.

IZJAVA

Če pohitite v predavalnico 20 na Fakulteti za družbene vede, lahko ujamete pogovor o tematski številki Politična ekonomija komuniciranja, ki ga pripravlja Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. O politični ekonomiji komuniciranja bosta govorila urednika tematske številke Jernej Amon Prodnik in Sašo Slaček Brlek ter avtorica in avtor prispevkov Lea Udovč in Marko Ribać.

V Trubarjevi hiši bodo na zaključnem dogodku danes ob pol osmih razglasili letošnje zmagovalce in zmagovalke natečaja Rdeča nit v kategorijah kratka proza in poezija.