–15 minut za odprto znanost

Študijsko leto 2022/2023 danes začenja več kot 65 tisoč študentk in študentov na visokošolskem in 10.000 na višjem strokovnem izobraževanju. Prvič bo prag terciarnih izobraževalnih institucij prestopilo več kot 14 tisoč bruck in brucev ter 3500 študentk in študentov v višjem strokovnem izobraževanju.

Državni zbor je 29. septembra sprejel noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Do odločitve sta kritični Rektorska konferenca in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije oziroma Kosris, saj prejeta zakona ukinjata možnost proste uporabe avtorskih del za namene ponazoritev pri poučevanju, kar je po njihovih besedah v nasprotju s konceptom odprte znanosti. Minister za gospodarstvo, Matjaž Han, je v odgovoru poudaril, da strošek pavšalnih nadomestil za uporabo gradiv, ki jih bodo avtorji začeli prejemati septembra 2024, ne bo padel na ramena staršev, šol ali univerz, temveč bo zadeva financirana iz državnega proračuna. Univerze in druge izobraževalne zavode sicer skrbi, da bi lahko s spremembo zakona breme čez čas vseeno padlo na njih, medtem ko Kosris in Rektorsko konferenco moti, da Slovenija pri tem ni uvedla izjeme, ki jo evropska direktiva na tem področju sicer dovoljuje. 

Do petka, 14. oktobra, je na portalu e-Demokracija možno oddati pripombe na predlog novele Zakona o visokem šolstvu, ki ga je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ. Predlog kot ključna cilja navaja ureditev javne službe v visokem šolstvu ter statusnih razmerij med univerzo in njenimi članicami. Poleg teh dveh predlog načrtuje še dopolnitev ukrepov, uvedenih v Zakonu o visokem šolstvu z Zakonom za urejanje položaja študentov, in sicer enotno prepoved zaračunavanja vpisnih stroškov, prepoved zaračunavanja vpisnine študentom na vzporednem študiju v primeru, ko študent med študijem dokonča študij po prvem študijskem programu, po vzporednem pa še ne. Nadalje se s predlogom študentom, ki so se iz posameznega študijskega programa izpisali, dopušča ponovni vpis v isti program, kar trenutno ni mogoče. 

Konec leta 2021 je MIZŠ z mesta predsednice državne volilne komisije za splošno maturo razrešil Marino Tavčar Kranjc in na njeno mesto imenoval Darka Friša, dekana mariborske Filozofske fakultete, ki je znan tudi kot mentor več zaključnih del o Janezu Janši. Upravno sodišče je ta mesec ugodilo tožbi Tavčar Kranjc in ugotovilo, da je MIZŠ Friša imenoval nezakonito, saj ni navedel, zakaj so jo razrešili z mesta. Spomnimo, da je razrešitev najprej predlagal rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je kot razlog navedel njeno upokojitev s položaja visokošolske učiteljice, a je Tavčar Kranjc kljub upokojitvi še vedno izpolnjevala vse pogoje za članstvo v komisiji. Ministrstvo jo mora zdaj znova imenovati na čelo komisije in ji povrniti sodne stroške. 

5. oktobra poteka svetovni dan učiteljev, tokrat pod geslom Preobrazba izobraževanja: samo z učiteljicami in učitelji. Po besedah glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Branimirja Štruklja, trenutna in prejšnje vlade vzgoji in izobraževanju ne namenjajo dovolj pozornosti ter ne »zagotavljajo nujnih naložb ali podpore«. Po raziskavah Izobraževalne internacionale je učiteljski poklic slabo plačan in podcenjen, zato mnogi zapuščajo poklic. Učiteljic in učiteljev primanjkuje tudi v Sloveniji, slovensko učiteljstvo pa je tudi med najstarejšimi v Evropi, še posebej nizek je odstotek učiteljev, mlajših od 30 let. Štrukelj ocenjuje, da je pedagoško delo preveč zahtevno in odgovorno glede na to, da karierno ni pretirano atraktivno, povprečna plača za univerzitetno izobraženega učitelja s strokovnim izpitom pa ne dosega povprečja plač v javni upravi. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V torek, 4. oktobra, ob 13. uri bo na Akademiji za glasbo potekal slavnostni dogodek ob otvoritvi novega študijskega programa Portugalski jezik in književnosti, ki se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani začel izvajati v tem študijskem letu.

Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Alternatorjem in Muzejem in galerijami mesta Ljubljane 13. in 14. oktobra organizira mednarodno konferenco Ponovno odkrivanje komuniciranja znanosti?. Na konferenci se bodo zvrstila štiri plenarna predavanja in več referatov. Prijavite se lahko na science.communication@uni-lj.si.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU LJ, je za sredo, 5. 10. 2022, ob 17.30 sklicala 11. redno sejo volilne komisije, na kateri bodo imenovani Volilni inšpektorji in Volilni odbori za redne volitve v študentski zbor in upravne odbore ŠOU LJ za mandatno obdobje 2022–2024. Seja bo potekala v prostorih volilne komisije na Študentskem kampusu. Razglašeni bodo tudi naslovi volišč. 

V torek, 11. oktobra, bo svoja vrata uradno odprl nov avtonomni študentski prostor K17, prej učilnica R1B. Program otvoritve je celodnevno skupinsko opremljanje prostora, za katerega se potrebujejo še sobne rastline, kava in čaj, detergent ter gobice za pomivanje posode. Vabljene! 

Fundacija Študentski tolar, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, je objavila nova razpisa za subvencionirane jezikovne in strokovne tečaje za sto socialno ogroženih študentov. Jezikovne tečaje izvaja zavod ŠOLT, z njimi pa bodo začeli 19. oktobra. Prijave potekajo do 21. oktobra, več informacij pa najdete na spletni strani Fundacije.

Vir slike: Wikimedia Commons