15 odtenkov demokracije

Aktualno-politična novica
13. 6. 2022 - 16.00

Infokolpa je skupaj s še nekaj organizacijami, med katerimi sta tudi Slovenska filantropija in Mirovni inštitut, na pristojne institucije naslovila Pobudo k sorazmernemu upoštevanju uspešnosti pri opravljanju izpita iz slovenščine. Kot v besedilu pobude zapišejo podpisniki, je decembra 2019 sprejeta sprememba Zakona o urejanju trga dela uvedla določilo, po katerem morajo državljani tretjih držav v 12 mesecih od vpisa v register aktivnih iskalcev zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje opraviti izpit iz znanja slovenščine na ravni A1. Če izpita v roku enega leta ne opravijo, so iz registra izbrisani, s tem pa niso več upravičeni niti do denarne socialne pomoči.

Ukrep aktivacijske socialne politike, ki ga uvaja nedavna sprememba zakona, vsem državljanom tretjih držav nalaga enako hitrost usvajanja slovenščine, ne glede na jezikovno okolje, iz katerega prihajajo. Kot so nam pisno pojasnili na Zavodu za zaposlovanje, se jezikovne tečaje sicer trudijo prilagajati potrebam posamezne skupine udeležencev, a je oblikovanje homogenih skupin za osebe iz istega jezikovnega okolja v praksi pogosto neizvedljivo. Tečaji slovenskega jezika v povprečju namreč trajajo med tri in štiri mesece, jezikovni izpiti, s katerim morajo prijavljeni na zavodu v roku enega leta dokazati osnovno znanje slovenščine, pa se izvajajo le štirikrat ali petkrat letno.

Neučinkovitost univerzalnega programa jezikovne integracije in ovire, ki jih državljanom tretjih držav nastavlja spremenjena zakonodaja, podrobneje razloži Tit Starc iz Infokolpe.

Izjava

Kot pojasni Starc, sankcioniranje nezadostnega znanja jezika z izbrisom iz registra iskalcev zaposlitve težav sistema jezikovne integracije ne rešuje, pač pa jih nasprotno razširja še v polje socialne varnosti. V pobudi podpisane organizacije tako pozivajo k zmanjšanju finančnega bremena ponovnega opravljanja izpita slovenščine, ki ga nosi kandidat sam. Predlagajo, da se ob ponovnem opravljanju od kandidata zahteva opravljanje in plačilo zgolj tistega dela izpita, ki ga še ni uspešno opravil.

Akademski kolegij se zapira, MIZŠ deli in ARRS še vedno ni objavil transparentnega finančnega poročila
 / 11. 5. 2022
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ, se je na pobudo študentov vključilo v reševanje problematike Akademskega kolegija. Kot so zapisali v odzivu na javno pismo stanovalk in stanovalcev, problem predstavlja predvsem dotrajana toplotna črpalka, ki bi jo bilo potrebno pred začetkom novega študijskega leta in podaljšanjem najemnega razmerja zamenjati z novo. Poudarili so, da ministrstvo ne more prenavljati prostorov, ki so v lasti ljubljanske mestne občine, so pa minulo sredo na to temo organizirali sestanek s predstavniki Mestne občine Ljubljana. Na njem so se sestali predstavniki MIZŠ, Zavoda Študentski dom Ljubljana, krajše ŠDL, in ljubljanske mestne občine.

Kot so nam pisno pojasnili z ministrstva, so udeleženci sestanka dosegli konsenz glede enoletnega podaljšanja pogodbe za najem prostorov Akademskega kolegija, ki jo ima ŠDL sklenjeno z ljubljansko mestno občino. Študentski dom v naslednjem študijskem letu tako ostaja v prostorih Akademskega kolegija, ob tem pa so predstavniki Mestne občine Ljubljana vztrajali, da občina ne želi vlagati v objekt, ki bo v nekaj letih v celoti obnovljen. Kljub temu so se dogovorili, da predstavniki strokovne službe Energetike Ljubljana skupaj s tehničnimi službami ŠDL v kratkem pregledajo obstoječo toplotno črpalko Akademskega kolegija in ugotovijo možnosti za njeno sanacijo.

Oddaja o Študentskih domovih Univerze v Mariboru
 / 6. 5. 2022
Višajo se stanarine v študentskih domovih. V mariborskih študentskih domovih so se s prvim majem zvišale za 11 odstotkov, prebivalci ljubljanskih študentskih domov pa od začetka junija plačujejo slabih 6 odstotkov več. Na Primorskem dviga stanarin do konca študijskega leta ne načrtujejo. Kot poroča časnik Večer, kljub vse višjim stroškom vrednost subvencije za bivanje v študentskem domu že pet let ostaja nespremenjena in znaša slabih 22 evrov. Uprave ljubljanskih, mariborskih in primorskih študentskih domov so skupaj s študentskimi sveti stanovalcev vseh treh zavodov in Študentsko organizacijo Slovenije na MIZŠ tako naslovili poziv k zvišanju subvencije. Iz ministrstva so jim odgovorili, da so višine subvencij že določene z dvoletnim proračunom in odvisne od povprečne stanarine v vseh treh zavodih.

Kako študentke in študenti rešujejo kadrovsko podhranjenost slovenskega zdravstva
 / 17. 12. 2021
Študentska organizacija Slovenije pripravlja skupinsko tožbo zoper delodajalce, ki dijakom in študentom ne izplačujejo kriznih »covidnih« dodatkov. V študentski organizaciji so prepričani, da so študenti in dijaki, ki opravljajo delo oskrbe bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah in izvajajo mobilno testiranje oziroma cepljenje, skladno z zakonom o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19 upravičeni do izplačila dodatkov. Več razloži predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar.

Izjava

Drugo branje finančnega načrta in pravna reorganizacija
 / 10. 6. 2022
Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je na 13. redni seji po hitrem postopku sprejel spremembe nekaterih internih aktov ŠOU v Ljubljani, med njimi tudi poslovnika študentskega zbora in volilnega pravilnika. Sprememba poslovnika omejuje razpravo na sejah študentskega zbora, sprememba volilnega pravilnika pa ukinja možnost oddaje kandidature v organe ŠOU v Ljubljani preko priporočene pošte. Več v povzetku 13. redne seje študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ki mu lahko prisluhnete v oddaji 5 minut za boljši ŠOU. Naslednjo sejo študentskega zbora ŠOU v Ljubljani lahko študentska javnost pričakuje po koncu poletja.

Minulo soboto je v središču Ljubljane potekala 22. Parada ponosa. Tam se je znašel tudi od četrtka nekdanji predsednik Študentskega sveta Pravne fakultete in nekdanji poslanec v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani iz vrst Modro za študente, Andrej Fatur. Paradnice, paradniki in vsi tisti vmes ter onkraj so Faturja kot kaže tako vznemirili, da je na svojem zasebnem instagram profilu delil fotografijo udeleženk parade, ob njej pa zapisal, citiramo: »Is it a bird? Is it a plane? It’s mental disorder man!« Konec citata.

Skupina anonimnih študentov pravne fakultete, prepričana, da je tako izražanje diskriminatornih stališč njihovega študentskega predstavnika Faturja neprimerno, je na vodstvo Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete in Študentskega sveta Pravne fakultete naslovila dopis, v katerem zahtevajo njegov odstop s funkcije predsednika študentskega sveta, javno opravičilo ter javno obsodbo Faturjeve objave s strani univerze, Pravne fakultete in fakultetnega študentskega sveta.

V pisnem odzivu nam je Fatur danes pojasnil, da je prejšnji četrtek zaradi zaključka študijskih obveznosti že odstopil s funkcije predsednika Študentskega sveta Pravne fakultete in vse posle predal podpredsedniku sveta. Sicer v skladu s pravilnikom predsednik sveta ostaja, dokler se ta na seji ne seznani z njegovim odstopom, česar pa po javno dostopnih podatkih še ni storil. Svoj instagram zapis Fatur brani s sklicevanjem na svobodo izrekanja, šlo naj bi za »več kot očiten poizkus črnega humorja«.

LGBT+, Parada ponosa, enakopravnost
 / 28. 5. 2018

Oglasili so se tudi z ljubljanske pravne fakultete in nam pisno sporočili, da so preverili okoliščine dogodka in da obsojajo vsakršno obliko nestrpnosti, Faturjeve izjave pa ne odobravajo. Potrdili so tudi njegov nedavni odstop z mesta predsednika študentskega sveta. Celoten odziv Andreja Faturja in Pravne fakultete objavljamo pod prispevkom na spletni strani Radia Študent.

Tedenski pregled novic sklenimo z latinsko modrostjo, ki smo si jo izposodili iz opisa instagram profila Andreja Faturja: Damnant quod non intellegunt*.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2022/2023. Prijava na razpis je mogoča od prvega julija dalje.

Fundacija Študentski tolar je v sodelovanju s Škisovo tržnico objavila poziv za dodelitev denarne pomoči študentom v stiski. Predmet poziva je dodelitev nepovratne denarne pomoči v višini 200 ali 300 evrov. Rok za predložitev vloge je 30. junij 2022 oziroma najkasneje do porabe sredstev po tem pozivu.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

*Obsojajo, česar ne razumejo.

Anonimen dopis študentov ljubljanske pravne fakultete

Celoten odgovor Andreja Faturja

Celoten odgovor ljubljanske pravne fakultete

Celoten odgovor Študentskega sveta Pravne fakultete Ljubljana

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.