15 postvolilnih

FOTO (original): Evropska unija

Volilni Dan D je mimo, in ne glede na to, ali na izkupiček gledate z iskrenim zadovoljstvom ali pa z grenkim olajšanjem, potencialna nova vlada naznanja spremembe na področju političnih odločitev v šolstvu in kulturi. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je vsem strankam in listam pred volitvami posredoval pet vprašanj s področja visokega šolstva in raziskovanja, Visokošolski sindikat Slovenije pa je stranke k odgovoru pozval z devetimi vprašanji in podrobno analiziral dele programov strank, ki bi lahko vplivali na visoko šolstvo in znanost v primeru mandata. Kaj so torej politični obeti, če se bodo stranke držale obljub? 

Relativni zmagovalec, Gibanje Svoboda, napoveduje odpravo plačnih nesorazmerij v javnem plačnem sistemu in stimulacijo izjemnih znanstvenih in pedagoških dosežkov. Z izboljšanjem plačnih pogojev mladih raziskovalk in delavk ter možnostjo boljšega kariernega razvoja v javnem sektorju želijo preprečiti odliv kadra v zasebni sektor. Izrazili so tudi svojo pozicijo do novoustanovljenih javnih raziskovalnih institucij, ki ne izpolnjujejo kriterijev javnih raziskovalnih zavodov: do njih so kritični in sporočajo, citiramo: »V kolikor se bo to izkazalo za potrebno, bi veljalo opraviti revizijo tistih primerov, ki tem kriterijem ne zadoščajo.« Konec citata. Pri stranki Gibanje Svoboda na vprašanja visokošolskega sindikata niso odgovorili.

Ponovno vzpostavitev enotnega plačnega sistema, izboljšanje pogojev za strokovne delavke v visokem šolstvu in znanosti ter dosledno akreditacijo javnih raziskovalnih institucij podpirata tudi stranki, s katerima je Robert Golob naznanil, da bo poskusil sestaviti vlado – SD in Levica. Stranki sta odgovorili tudi na vprašanja visokošolskega sindikata in se kritično opredelili do podrejanja univerzitetnega izobraževanja trgu dela ter podprli bolj omejeno razdeljevanje koncesij v visokem šolstvu; torej samo v primerih, ko primerljivih javnih programov ni. 

Tudi predstavniki srednješolskih in študentskih organizacij in organov so politikom pred volitvami poskušali sporočiti, kaj pričakujejo v novem mandatu. Poleg javne skupščine, o kateri smo v redakciji poročali prejšnji teden, se je v četrtek odvila še novinarska konferenca v organizaciji Medgeneracijske koalicije Slovenije. O stanovanjski problematiki, prekarnosti, duševnih težavah in potrebi po reformi štipendijske politike so spregovorili predsednik Medgeneracijske koalicije in Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič, predsednica študentske organizacije Marike Grubar in predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trussevich. Za Val 202 je Marike Grubar povedala:

IZJAVA

Reprezentacija študentskih problematik pa se tu morebiti ne bo zaključila. Nabor poslancev Gibanja Svoboda, ki so za naslednji mandat pridobili stolček v parlamentu, je zaradi njihovega velikega števila in narave stranke namreč izjemno raznolik. Vsebuje tudi predsednico podmladka stranke in po novem poslanko Lucijo Tacer, ki je sicer delovala kot opozicija stranke Modrih v študentskem svetu na pravni fakulteti, in pa nekdanjega predsednika ŠOU v Ljubljani in predsednika Stranke mladih – zeleni Evrope, Darka Kranjca. 

V preteklem tednu smo se v redakciji že poglobile v neuspeli projekt Skupnosti za mlade Gerbičeva, končno pa je znano tudi, koliko se bo podražilo življenje študentk v študentskih domovih. Predlagani dvig subvencionirane stanarine v Študentskih domovih Ljubljana v povprečju znaša okoli osem evrov, spremembe pa so bile potrjene s sestankom med nekaterimi predstavniki študentskega sveta stanovalcev in upravo namesto s sejo, kar bi bila običajna praksa. 

V Mariboru pa bodo študentke mesečno po novem odštele 11 odstotkov več. Upravni odbor Univerze v Mariboru je podražitev potrdil na 18. seji prejšnji teden, v veljavo pa stopi z majem. Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru se je spremembo potrudil pojasniti v objavi na Facebooku. Poudarili so, da niso odločitve z ničemer »omogočili«, saj te pristojnosti nimajo, da pa so podali strinjanje s predlogom. Dvig najemnin so upravičili z obrazložitvijo, da gre samo za pokrivanje tekočih stroškov, saj so se cene energentov dvignile, domovi pa se poleg stanarin financirajo samo še s subvencijami, ki predstavljajo 18 odstotkov prihodka, in parkirninami ter določenimi plačljivimi storitvami. 

Opozorili so, da brez sredstev ne bo investicijskih del, kvaliteta življenja pa se bo poslabšala. Državi so hkrati poslali poziv za zvišanje subvencije, ki bi pokrila rast stroškov, a je na tem mestu pomembno izpostaviti, da se pri podobnih poskusih naknadnega pridobivanja sredstev pogosto zgodi, da sredstev ni, strošek pa ostane na ramenih uporabnic storitev. Vnaprejšnja zahteva za višja sredstva Univerze v Mariboru ali Ministrstva za izobraževanje bi študentkam lahko prihranila to breme.

Letos si želi gimnazijo obiskovati občutno več bodočih srednješolcev, kot je razpisanih prostih mest. Situacija ni nova. Kot za časnik Delo pojasni predsednica društva ravnateljev srednjih šol, Nives Počkar, je bil problem prisoten tudi v lanskem šolskem letu, ko je kljub znanim podatkom o velikosti generacije na koncu zmanjkovalo vpisnih mest, v prostorske izboljšave gimnazij v Ljubljani pa se ni investiralo dovolj. Dodaja, da gre letos hudo konkurenco za prosta mesta pripisati tudi nerealno visokim ocenam, ki so posledica izobraževanja na daljavo in so osnovnošolcem dale upati, da bodo zmogli zaključiti tudi gimnazijski program. 

Čeprav so opažanja Počkar zagotovo del razloga, pa je k izbiri srednje šole za letošnjo generacijo verjetno doprineslo tudi zapiranje vrat univerzitetnih programov za maturante poklicnih šol, ki na maturi opravijo peti predmet. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ali NAKVIS je namreč v letošnjem študijskem letu vztrajala pri zaostritvi vpisnih pogojev, ki bo zaradi svoje nenadnosti marsikateremu že šolajočemu se srednješolcu lahko pokvarila načrte za vpis na izbrano študijsko smer. 

V dopisni seji je vlada izkoristila čas pred formiranjem nove koalicije in ponovno razrešila štiri člane upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost, poznane pod kratico ARRS. Upravno sodišče je enako odločitev pred časom razveljavilo, ker ni bilo navedenih razlogov za razrešitev. Ti se tokrat glasijo »nevestno, pristransko in nestrokovno delo«, na mesto direktorja ARRS pa se je po razrešitvi prijavil trenutni vršilec dolžnosti, dr. Mitja Lainščak. Če bo izvoljen, bo ena izmed njegovih prvih dolžnosti tudi podpis pogodbe o stabilnem financiranju spornega raziskovalnega zavoda Rudolfovo.

Pravna mreža za varstvo demokracije je organizirala okroglo mizo na temo razmer na oddelkih za tujce. Zaostanki na upravnih enotah pod vprašaj namreč postavljajo prihodnost v Sloveniji za delavce, begunce in tudi študente iz tujine. V Ljubljani se vloge za podaljšanje statusa množično nabirajo in čakajo na razrešitev tudi več kot leto dni. Prorektorica Univerze v Ljubljani, dr. Ksenija Vidmar Horvat, o težavah tujih študentov pove:

IZJAVA

Povezavo do pogovora bomo objavili na naši spletni strani pod zavihkom univerza. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija in Univerza v Ljubljani sta objavili Javni razpis za podelitev Nagrade dr. Uroša Seljaka. Nagrado v višini 10.000 ameriških dolarjev bo prejela zmagovalna znanstvena objava študentke ali študenta, ki jo lahko predlaga samo mentor. Rok za prijavo je 30. april.

Univerza v Ljubljani vabi tudi k udeležbi v programu Globalizacij, ki ga organizira beneška mednarodna univerza. Za finančne stroške udeležbe je mogoče pridobiti štipendije, prijave pa so odprte do 5. junija.

Ekonomska fakulteta v Ljubljani 13. in 14. maja vabi na dogodek Innovative All-nighter, na katerem bodo sodelujoči študentje imeli 24 ur, da razvijejo inovativne ideje o zastavljenem problemu in jih nato predstavijo vodstvu vodilnih slovenskih podjetij.

Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško išče prostovoljce za izvedbo zdravstvenih letovanj in poletnih taborov za otroke in mladostnike. Prostovoljci bi opravljali delo vzgojiteljev in animatorjev, za katerega bi se pripravili na organiziranem in obveznem izobraževanju, ponujajo pa tudi možnost opravljanja pripravništva ali prakse.