15 Visokošolskih zakonov

Pozdravljeni, pozdravljene, poslušalke in poslušalci. Današnjih Akademskih 15 začenjamo praznično, v slogu dneva mrtvih. Imunsko oslabljen je tokrat razum, kar je posledica pomanjkanja vsakršne refleksije vladnih deležnikov na področju visokega šolstva. Navdih za pesimističen uvod izvira iz članka časnika Dnevnik o domnevnem nesistematičnem spremljanju širjenja bolezni covid-19 med študirajočimi in zaposlenimi, na način, kot to počnejo šole in vrtci. V članku je avtor zapisal: »Žarišče četrtega vala epidemije torej niso srednje šole, temveč fakultete oziroma študentska starostna populacija, ki je ta čas 52-odstotno precepljena.« Avtor sicer v članku ne kritizira študentske populacije, temveč izpostavlja, da letos fakultete od Nacionalnega inštituta za javno zdravje, krajše NIJZ, niso prejele nobenih navodil o vodenju evidence okuženih in njihovih stikov. 

Članku je prejšnji četrtek sledil krizni sestanek, ki ga je sklicala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Po novem morajo visokošolski zavodi zbirati podatke o prisotnih, ki so bili v tveganem stiku na predavanjih, vajah, seminarjih ali v študentskem domu. Te sezname morajo poslati NIJZ. Direktor NIJZ Milan Krek je krivdo pripisal »neodgovornim« študentom in zagrozil z zaprtjem visokošolskih zavodov. Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, pa je v odgovoru dejal, naj zaostrijo nadzor in pogoje v gostinskih lokalih, kjer naj bi po Krekovem mnenju študentje širili okužbe, ne pa grozijo z zapiranjem fakultet. Na Krekove izjave so se odzvali tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani ter ga pozvali, naj svoje obtožbe podkrepi s konkretnimi verodostojnimi in preverljivimi podatki oziroma se študentom opraviči. 

Študentska organizacija Slovenije ter Visokošolski sindikat Slovenije sta v sporočilu za javnost izrazila ostro nasprotovanje obtožbam direktorja NIJZ, da je za sedanjo rast epidemije krivo študentsko življenje, in predlogu za uvedbo študija na daljavo. Poudarila sta pomembnost izvajanja študijskega procesa v živo, visoko precepljenost zaposlenih ter prizadevanje visokošolskih zavodov za čim večje ozaveščanje glede epidemije in zagotavljanje varnega študijskega okolja. Selektivni lockdown samo za visoko šolstvo sta označila za nesorazmeren in nedomišljen vladni ukrep, ki bi povzročil še več nezadovoljstva in nezaupanja v družbi, ter ob tem pozvala vodstvo NIJZ k razmisleku o ažurnosti inštituta pri izdajanju karantenskih odločb. 

Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS, je javnost opozoril, da ministrstvo za šolstvo na predlog Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, v nadaljevanju NAKVIS, v tajnosti pripravlja zakon o kakovosti v visokem šolstvu. Ta bi ločeno od obstoječega Zakona o visokem šolstvu urejal področje zunanjega zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu oziroma delovanje NAKVIS. V sindikatu opozarjajo, da delovna skupina s svojo sestavo ne zastopa vseh ključnih deležnikov na tem področju, saj so v njej le nekateri vnaprej izbrani posamezniki z univerz, samostojnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europea in iz Študentske organizacije Slovenije. Na to opozarjajo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, v katerem so pretekli ponedeljek na ministrstvo naslovili zahtevo po vključitvi v delovno skupino. 

V VSS opozarjajo, da novi osnutek zakona v 6. in 10. členu vzpostavlja podlago za to, da bo NAKVIS uvedel kriterij zaposljivosti diplomantov in na tej podlagi v reakreditacijskih postopkih silil zavode v spremembe števila vpisnih mest. Vpeljava tega kriterija je posledica upoštevanja strateških in finančnih interesov naravoslovja in tehnike, od koder prihajajo njegovi glavni akterji. Nadalje dodajajo, da bo zakon agenciji omogočil odstopanje od postopkov po zakonu o upravnem postopku in s tem povzročil več arbitrarnosti in negotovost za visokošolske zavode. Poleg tega 54. člen osnutka zakona daje NAKVIS pravno podlago za objavljanje podatkov tudi o Sicris točkah izvajalcev posameznih študijskih programov, čeprav je ta sistem, ki ga je agencija za raziskovanje uvedla v preteklosti, pretežno kvantitativen in ima učinke, ki se ujemajo z interesi založniških oziroma bibliometričnih korporacij, torej s sistemom, ki na področju objavljanja spodbuja najbolj škodljive prakse. Za konec pa v sindikatu izpostavljajo še 57. člen, ki na željo agencije podaljšuje akreditacijsko obdobje samo za ljubljansko in mariborsko univerzo, s čimer trči ob problem neenake obravnave.

Poglejmo še predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Visokošolski sindikat Slovenije kljub številnim zahtevam in pozivom ni imel priložnosti, da bi formalno sodeloval pri usklajevanju novega zakona. Predlagatelj zakona ni prisluhnil nekaterim ključnim pripombam sindikata glede vloge in delovanja Javne agencije za raziskovalno dejavnost, krajše ARRS, starostnih omejitev pri vodenju raziskovalnih skupin, vloge predstavnikov raziskovalnih delavcev v ključnih organih in pri potrjevanju ključnih aktov, glede odprtega dostopa do izsledkov javno financiranih raziskav in glede prostega določanja plač zunaj veljavne krovne zakonodaje. Skupaj z Zakonodajno pravno službo državnega zbora, v nadaljevanju ZPS DZ, v sindikatu opozarjajo na 64. člen, ki v javnih ustanovah uvaja fleksibilnost plač glede na razpoložljivost finančnega vira. V sindikatu poudarjajo, da je plača plačilo za delo in tako odvisna od obsega in kakovosti dela; finančni vir pa pri tem ne igra nobene vloge. ZPS DZ pa opozarja, da je določba o dvojnih plačah pravno nevzdržna.

V sindikatu zaključujejo, da je nesprejemljivo, da bi na taki ustanovi izvajalec dobičkonosnih rutinskih dejavnosti, ki povrhu uporablja javno infrastrukturo, zaslužil več kot vrhunski znanstvenik in pedagog. Neposredni učinek uvedbe dvojnih plač, pogojenih z razpoložljivimi zunajproračunskimi viri, bi bilo veliko povečanje neenakosti v vrednotenju dela glede na to, na katerem raziskovalnem področju nekdo deluje in kako lahko trži svoje aplikativne proizvode poslovnim partnerjem v industriji. Dolgoročnejši učinek pa bi bila komercializacija akademske sfere in marginalizacija dolgoročno usmerjenih temeljnih raziskav, ki so s stališča konkurenčnosti na nacionalni ravni ključne. 

Vzporedni visokošolski sistem trenutno vladajoče stranke se širi. Prejšnji teden je bil potrjen predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanke in poslanci koalicijskih strank. Čeprav imamo po besedah številnih, ki so dejavni na področju študijskih programov kmetijstva, tovrstnih programov preveč, na kar med drugim kaže število vpisanih na omenjeni visokošolski zavod - teh je zgolj devet - bo visokošolski zavod po novem financiran iz državnih sredstev. 

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je pripravil predlog sprememb pravilnika o dodeljevanju namenskih najemnih stanovanj za mlade. Če bo predlog sprejet, bo sklad tudi na javnih razpisih za mlade stanovanja oddajal v najem za nedoločen čas, poenotil površinske normative pri stanovanjih za mlade z normativi, ki veljajo za upravičence do neprofitnih stanovanj, ter odpravil spodnji dohodkovni cenzus, ki trenutno od prosilcev terja, da imajo dohodke v višini vsaj 76 odstotkov minimalne neto plače v državi. 

Na drugi strani je vlada pretekli teden zavrnila Predlog zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki so ga predlagali v opoziciji, saj ta po mnenju državnega zbora ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelji so s predlogom želeli zagotoviti 10.000 najemnih stanovanj do leta 2029, v povprečju pa naj najemnina za novo, 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani ne bi presegla 350 evrov na mesec. Mladi forum SD bo zato pričel s kampanjo zbiranja 10.000 podpisov, saj menijo, »da bi stanovanje morala biti naša pravica, ne pa problem.«

Volilni odbor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani naj bi prejšnji teden neupravičeno zavrnil dve kandidaturi neodvisnih kandidatov za volitve v študentski svet. Več pove zavrnjena kandidatka, Nika Podakar.

IZJAVA