Akademskih 15 hujšanja v možgane

Ministrstvo za šolstvo v Angliji je v zadnjem mesecu že drugič v zadregi zaradi incidenta predčasne objave zaupnih odgovorov izpita, ki je obvezen za približno 600.000 osnovnošolcev. Obvezen preizkus črkovanja, ločil in slovnice ter pravilni odgovori so bili na spletni strani v zadnjih treh tednih že drugič objavljeni pred dnevom opravljanja izpita. Ta napaka je omogočila skoraj sto staršem in učiteljem dostop do konkretnih primerov iz preizkusa. Sekretarka za izobraževanje Lucy Powell meni, da incident postavlja pod vprašaj sposobnosti ministrov oddelka za ustrezno opravljanje nalog na področju izobraževalnega sistema. Za uhajanje zaupnih informacij je odgovoren izobraževalni založnik Pearson. Ta je odgovornost za objavo zaupnih informacij tudi sprejel. Dotični preizkus je bil prejšnji teden že predmet nacionalnih protestov, saj naj bi bil preveč zahteven in na osnovnošolce prenašal preveč pritiska. V znak protesta so starši svoje otroke vzeli iz šole in tako pokazali nestrinjanje do postavljenih meril.

Avstralska vlada je izdala 10-letni načrt za širitev mednarodnega izobraževalnega sektorja z namenom, da bi kot država postala vodilna na področju izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja. Poudarek daje pomenu transnacionalnega izobraževanja s pomočjo spletnih tečajev. Vlada je v okviru načrta sprožila tri strategije. Strateški dokumenti pričajo, da je Avstralija na tretjem mestu najbolj priljubljenih destinacij za mednarodno visoko šolstvo. Pri stremljenju k cilju išče vlada nove načine za zagotavljanje in izboljšanje podpornih storitev, kot so cenovno ugodno in udobno nastanitev za študente, ugoden prevoz in dodatno, npr. olajšave pri iskanju dela. Tuji študentje lahko med študijem v Avstraliji delajo, po zaključku študija pa lahko zaprosijo za delovno dovoljenje. Projekt bo v naslednjih štirih letih vlado stal dobrih 11 milijonov evrov.

Javnim univerzam v Nigeriji je bilo svetovano, naj obdobje izpitov začnejo čim prej, saj so študentski protesti zoper slabe okoliščine zajeli že večji javni sektor institucij. Študentje so protestirali nad pomanjkanjem električne energije in vode in nad povečanjem šolnin. Vsaj en študent je v spopadu s policijo umrl, zaprtih pa je že več kampusov. Zvezne in javne univerze so podpredsedniku rektorjev univerz svetovale, naj izpitno obdobje začnejo predčasno, da študentje čim prej zapustijo kampuse. Namen ukrepa je, da se drugim študentom preprečijo podobna dejanja. Predsednikov pooblaščenec za študentske zadeve se bo sestal z odborom podpredsednikov rektorjev nigerijskih univerz in z uradniki zveznega ministrstva z namenom, da se prepreči širše gibanje z morebitno civilno udeležbo.

Največja študentska stavka najemnin v britanski zgodovini zbira svoj zagon v Londonu. Več kot 1000 študentov zadržuje plačilo najemnin londonskim univerzam. Univerze se združujejo z namenom, da število protestnikov preseže ceno najemnin za stanovanja, ki so poleg previsokih najemnin v nekaterih primerih tudi pod normalnim standardom. V nastali skupini Cut the rent so študentje mnenja, da imajo pravico do stanovanj, ki so jim dostopna in dosegajo standarde. Najemnine znašajo približno 150 dolarjev na teden, kar je višje od tržne obrestne mere za to območje. So pa ta teden študentje povedali, da po sestanku z vodstvom univerze ni prišlo do zadovoljivega zaključka, kar pomeni, da stavka na svoji poti do cilja ni bila uspešna in se zato še ne bo končala.

Univerza na Primorskem se sooča z vedno večjo finančno krizo. Škoda iz preteklih let in premalo rednih finančnih sredstev za nemoten potek študijskih zadev sta vzrok za vedno večjo finančno nezmogljivost univerze. Do sedaj je nepokrita več kot polovica izgube. Sanacijski načrt je v izvedbi, uspešnost pa ni zagotovljena. Ta je namreč odvisna od državnih sredstev.

Slovenske javne univerze največji delež prihodkov dobivajo od države, ki s sklepom vsako leto določi višino dotacije. Te pa med tremi slovenskimi javnimi univerzami niso enako distribuirane. Univerza na Primorskem naj bi dobivala najmanj sredstev, s čimer se strinjata tudi rektorja drugih univerz. Finančne zagate pa poleg nizke državne podpore poglablja še škoda zaradi nekorektnega delovanja. Več kot polovico izgube, kar znaša skoraj milijon evrov, seštevajo protipravno pridobljene premoženjske koristi, nepravilno porabljena razvojna sredstva in popravki bilance za Znanstveno-raziskovalno središče. Da bi se univerza obdržala na nogah, je vodstvo Univerze na Primorskem pripravilo sanacijski program, ki pa bo brez povečanja državnih sredstev neuspešen. Da bi univerza dosegla cilj, ki je pokritje izgub do konca naslednjega leta, bi morala država povečati sredstva za približno 1,8 milijona evrov na leto. So pa že začrtani ukrepi striktnega varčevanja. Spodbujalo se bo k več šolninam, finančna sredstva bodo kompenzirali s prijavami na razpise in iz proračuna izbrisali stroške za službena potovanja, lektoriranja, reprezentanco in drugo. Delovanje računovodskih in pravnih ter javnih naročil bodo centralizirali in poenostavili. Plače zaposlenih na univerzi se bodo v nadaljnjem povečale, saj pri regulaciji plač niso avtonomni, temveč odvisni od države. Na prvo žogo dobra novica pa se lahko sprevrže v svoje nasprotje – ob višanju plač in enakem finančnem minusu bo univerza morda prisiljena k odpuščanju. Varčevanje pa bo zadelo tudi ob študentsko delo, saj bo stremelo k izdajanju manj študentskih napotnic in honorarjev.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije zahteva pojasnilo izjav poslancev Poslanske skupine Nove Slovenije, magistra Mateja Tonina in Jožeta Horvata. Ta sta namreč 5. maja na seji Državnega zbora v razpravi o nezagotavljanju sredstev za Slovensko vojsko izjavila, da če lahko dobi SVIZ 200 milijonov evrov, lahko tudi vojska dobi 46 milijonov. SVIZ pričakuje obrazložitev izjav, saj zavrača idejo krčenja sredstev na področju izobraževanja na račun večje finančne usmerjenosti za potrebe vojske. Predsednik SVIZ-a Branimir Štrukelj ob tem poudarja:

klik

Aktualna primerjalna analiza izobraževalnih politik in reform v državah OECD iz letošnjega aprila kaže, da se sredstva v izobraževalnem sektorju nižajo. Slovenija izobraževalnim ustanovam namenja manjši delež, kot je povprečje OECD. Branimir Štrukelj ob tem opozarja na napačno predstavo o stanju, v katerem se je znašlo izobraževanje v Sloveniji:

klik

Izobraževalno področje je prav tako še zmeraj na udaru gospodarske krize iz leta 2008, glede na podatke pa od istega leta sovpada stalno zniževanje deležev sredstev za javno izobraževanje v skupnih odhodkih iz proračuna. Štrukelj pri tem opaža kratkovidnost odločitev, sprejetih v zadnjih letih:

klik

SVIZ s pomočjo podatkov opozarja, da je kakovost na področju izobraževanja bistvena in da je zgrešena politika, ki se odraža tudi v izjavah Tonina in Horvata, pogubna za slovensko družbo in gospodarsko rast.

Višje sodišče je v sodnem sporu med rektorjem Univerze na Primorskem Draganom Marušičem in novinarko Televizije Slovenija Eugenijo Carl presodilo v prid novinarke. Marušičeve pritožbe zoper neresnične in žaljive trditve, ki naj bi jih novinarka objavila v osmih člankih o univerzi, so bile prepoznane kot neutemeljene. Marušič tako ostaja brez 3000 evrov odškodnine in javnega opravičila, ki naj ga bi Eugenija Carl financirala sama.

Tako kot sodišče tudi Carlova kakopak vidi neutemeljenost pritožbe. Zahteva, da se opraviči osebno, in ne v imenu javnega zavoda, je za novinarko precej neobičajna, saj gre za javno televizijo, kjer sama ne odloča, katere vsebine bodo objavljene in katere ne. Marušič kljub temu ne odstopa od osebnega opravičila, temveč zahteva, naj novinarka osebno zakupi televizijski prostor in se mu na tak način opraviči.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Koprski študentje danes vabijo na otvoritev 12. Zdravega maja, ki ga organizira Študentska organizacija Univerze na Primorskem. Glavna nit dogodkov, ki se bodo po Kopru in okolici vrstili vse do 25. maja, je zdrav način življenja. V ta namen bodo potekale različne športne aktivnosti, delavnice in predavanja.

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa bosta danes ob 18. uri potekala že drugo predavanje in debata o javnih in zasebnih zdravstvenih sistemih z naslovom »Za koga je zdravstvo?«. Gostujoča govornika bosta nekdanji minister za zdravje Dušan Keber in predsednik Iniciativnega odbora Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije Igor Muževič, tema tokratnega predavanja pa bo koncesionarstvo.

Študentsko društvo Iskra pa danes ob 17. uri vabi na filmsko popoldne v Trubarjevi hiši literature. Ogledati si bo mogoče kultni film »They live« ameriškega režiserja Johna Carpenterja.

Jutri se bo ob 18. uri v prostorih MKC Pri Rdeči Ostrigi v Škofji Loki razpravljalo na temo migracij. Na razpravi z naslovom »Naj te ne bo strah, česar ne poznaš« bodo sodelovali aktivisti Protirasistične fronte brez meja, ki so zadnje pol leta aktivni na različnih točkah balkanske begunske poti.

V možgane hujšata Grandovec in praktikantka Larisa.