Akademskih 15 v spomin na Žarka Marinovića

Ob sodelovanju norveške vlade in Univerze v Oslu se bo na Norveškem odprl Center za raziskovanje ekstremizma. Nujnost takšnega centra norveška vlada utemeljuje z ozirom na dogodke julija 2011, ko je v seriji terorističnih napadov Anders Behring Breivik ubil 77 in ranil več kot sto ljudi. Tako minister za izobraževanje in raziskovanje Torbjørn Røe Isaksen kot tudi rektor Univerze v Oslu Ole Petter Ottersen sta prepričana, da bo raziskovalna dejavnost na inštitutu ključen moment v borbi proti terorizmu in desničarskemu ekstremizmu. Center, ki se bo pomenljivo predvidoma odprl 20. aprila, naj bi prav tako sodeloval v boju za ohranitev vrednot demokracije, človekovih pravic in varnosti. Na politično usmerjenost projekta pa opozarja tudi sveženj institucij, ki sodelujejo pri otvoritvi centra. Med njimi lahko zasledimo tudi norveško Policijsko akademijo in Fakulteto za obramboslovje, pri čemer je slednja neposredno podrejena ministrstvu za obrambo. Terorističnega nasilja in desničarskih ekstremistov naj bi Norvežane tako rešila moč znanja in neomajni potencial državne prisile.

Aktivisti organizacije Studentski front iz Beograda so s petka na soboto zasedli rektorat beograjske univerze. S tem so univerzi in širši javnosti poslali sporočilo: študenti in študentke smo proti prenovi Zakona o visokem šolstvu, s katero bi se ukinila vpisna mesta, financirana iz državnega proračuna, in uvedel model sofinanciranja, torej šolnin. Prav tako so poudarili pomen “Dneva študentov”, ki v Srbiji poteka 4. aprila. Na ta dan leta 1936 je bil med študentskimi demonstracijami v Beogradu ubit študent Žarko Marinović. Podlegel je udarcem v hrbet, ki mu jih je s kamnom zadal Slobodan Nedeljković, član fašistične študentske organizacije.

Vodstvo Filozofske fakultete v Zagrebu je včeraj glasovalo o združitvi s Katoliško fakulteto, o kateri smo podrobneje že poročali. Od 21 oddelkov se jih je 14 izreklo za združitev, 6 oddelkov je bilo proti, eden pa je bil neodločen. Študentje Filozofske fakultete v Zagrebu v duhu te polemike danes ob 20. uri pripravljajo plenum. Več o dogajanju pove študent Nikola Tomašegović:

Izjava

V domačih novicah pa lahko zopet sledimo komunikacijskim šumom, ki spremljajo razpravo o noveli Zakona o visokem šolstvu. Tokratni kamen spotike je predlog finančnega ministrstva o zamejitvi rednega študija tako, da bi v primeru ponavljanja letnika ali podaljšanja absolventskega staža po analogiji izrednega študija študentke in študente doletele šolnine. Mramor omenjeni predlog razume kot enega od načinov spodbujanja hitrejšega končanja študija, kar naj bi prispevalo k dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Poleg kamna spotike pa najdemo tudi celo prgišče kamenčkov, saj je bil predlog dodan kar med pripombe k noveli Zakona, medtem ko ga v razpravi delovne skupine, odgovorne za osnutek novele, sploh ni bilo. Podobno trdi tudi generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan, ki je za časnik Dnevnik zatrdil, da o dodatnih omejitvah rednega študija sploh ni bilo nobenega govora. Pogubni učinki ''tihega telefona'' pa bodo zopet doleteli tiste študentke in študente, ki so v visokošolskem prostoru že na margini, in tiste, ki morajo ob študiju delati za preživetje. Mramorjev predlog ni nič drugega kot mehanizem discipliniranja celotne študentske populacije, predvsem študentov na nižjih ravneh družbene lestvice.

Tema zakona o visokem šolstvu je bila včeraj obravnavana tudi  na seji sveta za znanost in tehnologijo, ki deluje kot posvetovalno telo vlade, ko je ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič predstavila nadaljnje načrte. Na resorjih ministrstva zaenkrat še usklajujejo pripombe na novelo zakona in si prizadevajo, da bodo celoten nov zakon o visokem šolstvu kot tudi zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti pripravili do konca leta. Člani sveta za znanost in tehnologijo pa so o sami noveli izrazili več pomislekov. Tako je na primer nekdanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik je ocenil, da je zapis, da država za študijsko dejavnost zagotavlja en odstotek bruto domačega proizvoda, dober, a ga je tudi zanimalo, kaj se bo zgodilo, če slednje ne bo uresničeno. Nekdanji rektor mariborske univerze Alojz Križman je izrazil kritiko do določb novele, ki obravnavajo rektorje, saj naj bi to funkcijo še dodatno zbirokratizirala.

Dve osnovni šoli v Logatcu sta s ponedeljkom dobili enajst novih učencev iz tamkajšnjega začasnega azilnega doma. Na Osnovno šolo Tabor so vpisali osem in na Osnovo šolo 8 talcev Logatec tri otroke, ki prihajajo z vojnih območij. S tem se počasi premika vključevanje otrok, ki so obenem begunci, v slovenske osnovne šole. Za zdaj otroci rednega pouka še ne bodo obiskovali, na Osnovni šoli 8 talcev bodo sprva začeli z vsakodnevnim poukom slovenščine, na obeh šolah pa jih za začetek nameravajo vključiti v predmete, kot so likovni pouk, šport in glasba.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Ekipa literarnega natečaja Rdeča nit vabi vse študentke in študente, ki pišejo prozo ali poezijo, da pošljejo svoja dela in sodelujejo na natečaju, ki ga organizirata Študentska organizacija Filozofske fakultete in študentski svet Filozofske fakultete. Dela najboljših treh v obeh kategorijah bodo objavili v zborniku, ki bo izšel leta 2017, podelili pa bodo tudi privlačne nagrade.

Zavod Voluntariat išče prostovoljca za 6-mesečno delo v Makedoniji. Dnevni center iz Skopja, namenjen otrokom iz ranljivih skupin, išče prostovoljca oziroma prostovoljko, ki bi se jim pridružila za pol leta in pomagala pri njihovih aktivnostih. Več informacij najdete na www.zavod-voluntariat.si.

Trubarjeva hiša literature vabi na pogovor z naslovom Prihodnost moških in žensk je feminizem. Razprava bo potekala v ponedeljek, 11.aprila, ob 19. uri. O prihodnosti moških in žensk bodo spregovorile Sanja Lokar, dr. Maca Jogan in dr. Lilijana Burcar, ki je pred kratkim tudi izdala knjigo Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe.

Dan študentov praznujeta tudi Staša in vajenec Jaka.