Akademskih 15 Za odstop

V preteklem letu se je v Ljubljani zvrstilo mnogo dogodkov, ki so bili ZA in tudi v tem letu se nadaljujejo podobni trendi. Že jutri bo potekal protest ZA Svetlikov odstop in demokratizacijo visokega šolstva - držimo pesti, da bo izid tokratnega dogodka ugodnejši od lanskoletnega. Shod, ki ga organizira študentsko društvo Iskra, se bo začel ob 12. uri pred stavbo univerze v Ljubljani. Časovna umeščenost protesta nikakor ni naključna, saj koncentracija prašnih delcev po zadnji aferi o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost še zmeraj presega mejne vrednosti.

Protest je odgovor na širšo problematiko razslojenosti akademske sfere, v kateri so na eni strani dobro plačani elitni profesorji, ki kolobarijo po vodstvenih položajih znotraj fakultet in si vsake toliko izplačajo prispevek za stalno pripravljenost, na drugi strani pa podplačani, preobremenjeni in prekarno zaposleni asistenti, nepedagoški delavci in tudi nekateri profesorji. Poleg slednjih, ki neposredno, vsakega 15-ega v mesecu nosijo posledice varčevanja, v to skupino spadajo tudi študenti, za katere rezi v visokem šolstvu pomenijo predvsem nižanje kakovosti študija, izvajanje vaj v vse večjih skupinah in višanje vpisnin. Več o ozadju protesta pove Jaša Lategano iz Iskre:

izjava se nahaja v posnetku

Na vprašanje, če je še katera od študentskih ali drugih visokošolskih organizacij podprla napovedani protest, Jaša pove sledeče:

izjava se nahaja v posnetku

Zvis pa je zvisnil tudi v Koper. Tam je prejšnji petek potekala rektorska konferenca, na kateri so se prisotni zavzeli za čimprejšnji sprejem novele zakona o visokem šolstvu. V preteklih 10-ih letih nas niti ena različica ni, milo rečeno, navdušila, zato so naša pričakovanja precej nizka, upanje pa kot vedno previsoko. V pogovoru o noveli so se osredotočili predvsem na akreditacije in sistem financiranja. Predlagano razpravo o neprimernost prijavno-vpisnega postopka, na katerega univerze opozarjajo že dlje časa, pa je rektorska konferenca uvrstila na dnevni red naslednje seje, saj želijo postopek spremeniti in ga uveljaviti z akademskim letom 2017/2018.

Na konferenci so podprli tudi dva predloga, ki se dotikata opravljanja mature. Podprli so uporabo nove tabele za preračunavanje uspeha na maturi, ki naj bi odpravila razlike med maturanti splošne in poklicne mature ter predlog, da bi se na maturi poleg matematike, slovenskega in angleškega jezika na višjem nivoju lahko opravljalo tudi druge predmete.

Poglejmo si še, kaj se dogaja za ograjo, pri naših južnih sosedih.

Rektor zagrebške univerze Damir Boras je podal predlog, da bi se v hrvaških šolah znova učili cirilico. Kot glavni razlog za pobudo je navedel zgodovinsko uporabo cirilice v hrvaškem jeziku. Poučevanje cirilice naj bi po Borasovem mnenju zmanjšalo politične napetosti med Srbi in Hrvati, posebej zaradi nedavnih uvajanj napisov na javnih ustanovah v cirilici v Vukovarju. Poleg tega naj bi tudi izboljšalo komunikacijo s sosednjimi državami, v katerih uporabljajo cirilico, in z nacionalnimi manjšinami na Hrvaškem. Glede vključitve cirilice v predmetnik se porajajo mnoga vprašanja in dvomi, tako s pedagoškega vidika preobremenjenosti šolarjev kot tudi z vidika neuporabnosti tega predmeta.

Približno 11.500 slovaških učiteljev iz 700 različnih šol že od ponedeljka dalje stavka, ker so plače po njihovem mnenju prenizke. Zaradi stavke je pouk odpadel oziroma ga izvajajo v okrnjeni obliki v približno desetini vseh šol. Učitelji od vlade zahtevajo višjo plačo, ki naj bi bila določena v kolektivni pogodbi, in dodatnih 400 milijonov evrov iz državnega proračuna za boljšo opremo šol, ki so kronično podfinancirane.

V ponedeljek se je tako kljub mrazu in padavinam na protestu pred parlamentom zbralo približno 2000 učiteljev iz vse držav, kjer so dodatno izrazili svoje zahteve. Minister za šolstvo Juraj Draxler je zahteve učiteljev označil za nerealne in pripomnil, da pedagogi s stavko ne bodo dosegli ničesar.

Zaradi neuradne indijske blokade se v Nepalu spopadajo z oteženim življenjem in vsakodnevnim delovanjem, univerze pa je blokada prizadela predvsem na področju naravoslovja. Blokada, ki traja že vse od septembra 2015, je do sedaj prizadela življenja okoli treh milijonov prebivalcev Nepala. Številne akademske inštitucije le s težavo nadaljujejo z nemotenim obratovanjem zaradi primanjkljaja goriva, praktične vaje na fakultetah so začasno ustavljene zaradi električnih izpadov, vaje v laboratorijih pa zaradi primanjkovanja kemikalij. Učni proces se je upočasnil in nekaterim študentom preprečil, da bi zaključili študij ali nadaljevali s svojimi raziskavami.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Po protestu ste jutri ob 18. uri vabljeni na kolektivno razpravo z naslovom Zakaj smo mladi v pizdi in kako iz nje v koprski skvot Inde. Pogovor bo tekel o položaju mladih, družbi brez alternative in odločnosti mladih, da se pokaže nasprotno. Pri dogodku sodelujejo Iskra, sindikat Mladi plus, Zine Pizda, Inde in Medijska komuna.

Društvo ŠKUC vabi ustvarjalce, da se odzovejo na javno povabilo za sodelovanje pri projektih Muzika na Starem trgu, Teater v galeriji in pri ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade. Prijave zbirajo do 31. marca.

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo natečaj na temo Alpe. Natečaj je namenjen mladim znanstvenikom, ki lahko svoja zaključna dela, neposredno povezana z Alpami, oddajo do 30. aprila. Več na spletni strani ministrstva.

Za odstop je vajenka Ana.