Belih akademskih 15

BELIH AKADEMSKIH 15

V minulih dneh je medijski prostor poln novic o odstopu mandatarja Marjana Šarca in preizpraševanja o tem, kaj bo z vlado v prihodnje. Omenjena tema ni izvisela niti na včerajšnji seji senata Univerze v Ljubljani, kjer je bila izražena zaskrbljenost nad ponovno preložitvijo spremembe zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Predlog zakona, ki so ga na svetu vlade za znanost in tehnologijo že potrdili, bi vlada in državni zbor potrjevala spomladi. Zaradi padca vlade sprejetja zakona, ki med drugim opredeljuje dvig financiranja za raziskovalno dejavnost in posega tudi v nekatere druge vsebinske spremembe, ne bo. Kot kaže, bo slovenska raziskovalna dejavnost še naprej ena izmed najslabše financiranih v Evropski uniji, obljubljeni 1-odstotni delež državnega proračuna pa samo utopična želja, ki bo lahko ponovno izkoriščena v morebitni prihodnji predvolilni kampanji.

Na Radiu Študent smo že poročali o protestu dijakov in učiteljev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki se je na Trgu republike zgodil 23. 1. 2020, ko je v državnem zboru potekalo zasedanje odborov za izobraževanje in kulturo. Izredno zasedanje odborov je bilo sklicano na zahtevo stranke Levica, katere predlogi so bili s strani odborov zavrnjeni. Med drugim je bil zavrnjen predlog, naj Ministrstvo za izboraževanje, šolstvo in šport prekliče dogovorjeno izmenjavo nepremičnin z Mestno občino Ljubljana. To bi brez dvomov omogočilo obstoj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v Križankah, za kar si prizadevajo udeleženci prej omenjenega protesta. Minister Pikalo je sicer zagotovil, da sredje šole ne bodo premestili iz Križank, dokler ne bo zgrajena nova stavba na Roški cesti. Za realizacijo obljube bosta potrebna dogovor z MOL in zagotovitev sredstev za izgradnjo nove stavbe šole, kar pa v dosedanjih proračunih še ni bilo predvideno.

Na Univerzitetni redakciji smo že predstavili odzive na sestavo delovne skupine, ki bo pripravljala novo Belo knjigo vzgoje in izobraževanja. V javni izjavi “Tresla se je gora, rodila se bo bela miš” so različni pedagogi izpostavili neresnost in nestrokovnost ministrstva pri izbiri delovne skupine za pripravo Bele knjige. Na dodaten spodrsljaj ministrstva za izobraževanje so opozorili tudi na Pedagoškem inštitutu, krajše PI. Vodstvo PI, ki je bilo med podpisniki izjave, je javno izrazilo presenečenje nad odzivom ministrstva na omenjeno izjavo. Izpostavilo je očitno neodgovoren in rokohitrski odziv, ki ga je napisalo ministrstvo. Ministrstvo je zagotavljalo rešitev in razlago distinkcije med nizko motivacijo in nadpovprečnimi rezultati učencev v le nekaj mesecih, kar pa Pedagoški inštitut z obsežnimi in strokovno podkrepljenimi raziskavami raziskuje že več kot 20 let. Po mnenju PI je odziv ministrstva dokaz za nepoznavanje in nespoštovanje raziskovalnega dela. O pripravi Bele knjige bomo še poročali v prihodnje.

Ministrstvo za izobraževanje poroča, da v Sloveniji narašča število učencev in dijakov s posebnimi potrebami. Odločbo o usmeritvi ima že skoraj 7 odstotkov osnovnošolcev, kar je skoraj 2 odstotka več kot pred dvema letoma. Vsebina odločb je različna, prevladuje pa primanjkljaj na posameznih področjih učenja. Ministrstvo bo začelo strokovno razpravo o tem, kaj je potrebno spremeniti. Mnenja o vzrokih za višanje števila odločb so si sicer različna. O problematiki bomo na redakciji zagotovo še poročali.

Iz Bruslja poročajo o ponovnih rekordnih številkah obiska projektov Erasmus. V zadnjih treh desetletjih se je različnih izmenjav udeležilo več kot 10 milijonov ljudi. Proporcionalno z naraščanjem števila vključenih ljudi se višajo tudi stroški projekta. V letu 2018 je Evropska unija za programe Erasmus namenila več kot 2,8 milijarde evrov. V letu 2018 je bilo med projekti tudi 276 slovenskih, ki so vključevali skoraj deset tisoč ljudi. Za Slovence najbolj priljubljene destinacije izmenjav so Avstrija, Nemčija in Španija.

Poglejmo v tujino.

Iz ZDA, natančneje iz zvezne države Kalifornija, poročajo o sprejetju novega zakona, ki bo učencem in dijakom omogočal opravičeno odsotnost od pouka v primeru obiska psihologa. Uvedba dneva mentalnega zdravja, kot so ga poimenovali, naj bi bil odziv na porast depresije, tesnobe in samopoškodbenega vedenja med otroci in mladostniki. Z ukrepom naj bi se trudili zmanjšati stigmo okrog iskanja psihološke in psihiatrične pomoči ter posameznike v stiski spodbudili h komunikaciji in boljšemu počutju v družbi. Podobne ukrepe so poleg Kalifornije uvedle tudi zvezne države Oregon, Utah in Florida.

Z islamske univerze v indijskem mestu Aligarh poročajo o nadaljevanju protestov, ki jih vodijo študentje različnih fakultet. Protesti, ki se po različnih indijskih mestih vrstijo že od decembra 2019, so posledica rasističnih ukrepov vlade Narendre Modija. Ta je z decembrsko spremembo zakona o državljanstvu in podzakonskim aktom o nacionalnem registru državljanov izločil muslimanske skupnosti, ki bi po novem zakonu lahko ostali brez določenih državljanskih pravic. Omenjeni protest je pomemben pokazatelj, da se študentje islamske univerze v Aligarhu ne bodo predali, saj so organizirane ponovne demonstracije kljub nasilnemu vladnemu zatrtju protestov v decembru, čemur je sledilo tudi začasno zaprtje univerze.

Študentski obvestilnik.

Danes ob 20.00 se bo v Jalla Jalli odvijala nova edicija Komunal Trouble eventov z naslovom “Defend the Block”. To bo projekcija drugega dela dvodelne serije o gentrifikaciji. Več informacij najdete na Facebook dogodku.

Jutri ob 19.00 bo v Pritličju potekal pogovorni večer, imenovan “Nasilne meje in solidarnostne mreže”, v organizaciji iniciative Infokolpa. Pogovornemu večeru bo sledil koncert Mateja Kavčiča.

Ponovno je prišel čas za menjavo vodstva Študentske organizacije Slovenije. Kandidature za predsednika in generalnega sekretarja ŠOS se zbirajo do 3. februarja 2020. Navali!

Novice je pripravil Klemen.