Frišnih akademskih 15

Preidimo kar k stvari. Vlada je ob koncu leta ponosno predstavila svoje dosežke na področjih brezposelnosti in gospodarske rasti. Njeni predstavniki poudarjajo, da se je v štirih letih, od 2014 do novembra 2017, brezposelnost zmanjšala s 130.000 na 85.000 brezposelnih, zlasti naj bi se to poznalo med mladimi. Ob tem priznavajo, da jih v prihodnosti čaka še nekaj dela, s tega vidika pa lahko v okviru akademskih 15 izpostavimo dva njihova cilja.

Prvi izmed teh je pomemben korak k fleksibilnejši delovnopravni zakonodaji, ki bi omogočala lažji prehod med posameznimi delovnimi mesti v podjetjih, saj je potreba po tem zaradi demografskih sprememb nujna. Drugi pa se tiče presežkov v davčnih prilivih in gospodarski rasti, ki jih želijo še naprej prerazporejati v smeri večjega financiranja področja vzgoje in izobraževanja, predvsem področja znanosti. S temi cilji v mislih bomo lahko spremljali razvoj dogajanja, v prvem primeru upoštevanja razrasta prekarnega dela in njegovih primankljajev na področju socialne varnosti ter v drugem primeru stavkovne zahteve učiteljev.

In prav pri učiteljih nadaljujemo. Nekaj več kot 37 tisoč zaposlenih in priključenih v Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je pred kratkim odločilo, da bo 14. februarja stavkalo. Na drugi strani pa se bodo v Visokošolskem sindikatu Slovenije pridružili celodnevni splošni stavki, ki je napovedana za 24. januar. V SVIZu pravijo, da vlada še vedno ignorira njihove zahteve po povečanju proračunskih sredstev, zvišanju plač in ustreznem vrednotenju razredniškega dela. Odločeni so vztrajati pri svojem, medtem pa so tudi izpostavili, da so se številke izdatkov za formalno izobraževanje rahlo znižale. V letu 2016 so se javni izdatki glede na leto 2015 znižali za vsega 0,1 odstotka, za kar je zaslužno tudi prizadevanje šolnikov za odpravo tega stagniranja. Medtem vlada odgovarja, da trenutno denarja za stavkovne zahteve v proračunu preprosto ni.

Svet zavoda Republike Slovenije za šolstvo je 5. januarja objavil javni razpis za delovno mesto direktorja tega zavoda, saj bo sedanjemu direktorju zavoda, Vinku Logaju, mandat potekel julija letos. Kaj sploh je Zavod za šolstvo? Je osrednji nacionalni zavod, ki se ukvarja z razvojno-raziskovalno in svetovalno dejavnostjo na področjih formalnega izobraževanja vse tja do srednješolskega izobraževanja. Razvejan je po vseh območnih enotah Slovenije in večina krovnih dokumentov na omenjenih področjih  formalnega izobraževanja gre preko Zavoda za šolstvo.

Nadaljujemo; če otrok ne obiskuje šole in za to ne navede opravičljivih razlogov, lahko inšpektorat za šolstvo njegovim staršem oziroma skrbnikom odredi kazen s kar 500 evri globe. Takšno izrekanje kazni je tudi poglavitno delo, ki ga opravljajo šolski inšpektorji, ki se že nekaj časa pritožujejo, da so takšne globe neučinkovite.

Medtem se je vlada odločila, da bo takšne prekrške še dodatno kaznovala, saj želi z odločnejšimi ukrepi doseči večje upoštevanje določila o obveznem osnovnošolskem izobraževanju. Tako se je odločila starše kaznovati z izgubo pravice do otroškega dodatka.

Za mnenje o tej problematiki smo povprašali magistrico Marjeto Doupona, raziskovalko na pedagoškem inštitutu.

Izjava

Povprašali smo jo tudi za mnenje o prepričanosti vlade o učinkovitosti takšnih ukrepov, več Marjeta Doupona

Izjava

in na koncu še o dosedanjih kaznih na tem področju, Marjeta Doupona.

Izjava
 

Različna združenja na področju šolstva se zavzemajo za ukinitev obravnave anonimnih prijav, zato so pripravili tudi peticijo, ki jo je doslej podpisalo skoraj 7000 državljanov. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, se anonimne prijave v šolstvu v večini primerov izkažejo za neresnične, naredijo pa veliko škode, ki je včasih nepopravljiva.

Za obrazložitev te tematike smo poklicali eno od sodelujočih na novinarski konferenci, predsednico skupnosti vrtcev Janjo Bogataj.

Izjava

Povprašali smo tudi o razmerju med anonimnim prijaviteljem, delom inšpektorata in njimi, več Janja Bogataj.

Izjava:

Za konec smo še povprašali o sodelovanju staršev in učiteljev na področju vrtcev.

Izjava

Od gospodarske krize 2008 se je širom Evropskih visokošolskih sistemov razširila razlika glede posameznih držav, ki so ponekod znatno povečala javno financiranje visokšolskega izobraževanja in spet na drugi strani le-to znatno zniževala. Nova raziskovalna publikacija, ki jo je izdalo Združenje evropskih univerz ali krajše EUA, z naslovom “Poročilo observatorija za javno financiranje 2017” ugotavlja, da je bilo leto 2012 leto najgloblje krize za evropske univerze. Vsako izboljšanje finančnega in gospodarskega stanja, ki ga je v zadnjih letih mogoče opaziti, je počasno in krhko. V sklepu poročila lahko med drugimi opazimo tudi ugotovitev, da rezi v visokošolsko izobraževanje otežujejo, ponekod pa celo onemogočajo univerzam, da bi se potegovale za evropska sredstva s tem pa otežujejo njihovo normalno delovanje.

Med drugim je v letu 2016 samo 14 od 34 sistemov imelo več finančnih sredstev kot pred letom 2008 ali tekom le-tega, od tega pa ima kar 8 sistemov pritok študentov večji od rasti financiranja. 17 visokošolskih sistemov še vedno teži k nižjemu odstotku direktnega javnega financiranja kot pred časom gospodarske krize. Razprava prav tako ugotavlja, da je poleg Srbije tudi Slovenija med državami, ki so v letu 2016 javno financiranje znižale kljub gospodarski rasti.

V iranskem Teheranu, kjer so nedavno potekali množični protivladni ter pro-vladni protesti, so  bili med prijetimi protivladnimi protestniki tudi študenti Teheranske univerze. Na univerzi so zato vzpostavili poseben komite, ki se bo ukvarjal s tem problemom, saj so bile aretacije študentov razsute po celotni državi. Ker ni jasno, koliko študentov je bilo prijetih, poskušajo to ugotoviti na podlagi večdnevne študijske odstonosti. Glavni cilj komiteja je čimprejšnja izpustitev študentov in njihova vrnitev k družinam ter študijskim obveznostim.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

KAKO NAJ ZNIŽAM SVOJO DOHODNINSKO OBVEZNOST? Odgovor na zgornje vprašanje in tudi vse ostale informacije o dohodnini boste dobili danes ob 17.30 uri v prostorih Zavoda Študentska svetovalnica (Kersnikova 4, I. nadstropje). Zaradi lažje organizacije dogodka naprošajo vse zainteresirane za predhodno prijavo na info@svetovalnica.com.

“UTD ali nova socialna država” je naslov predavanja, ki se bo jutri ob 18:30 odvilo v Španskih borcih. Predavala bo dr. Valerija Korošec – sociologinja, ki je predhodno magistrirala iz analize socialnih politik.

Na Fakulteti za družbene vede pripravljajo okroglo mizo na temo “TRENUTNO POLITIČNO DOGAJANJE V IZRAELU”, ki bo potekala jutri ob 17. uri na omenjeni fakulteti v predavalnici 7.

Katere so nove psihoaktivne snovi? Katere so najpogostejše in kako se jih odkriva ter testiraa? Kdo so njihovi uporabniki? Vse to in še več vam bodo razkrili predavatelji na strokovnem večeru “Nove psihoaktivne snovi”. Predavanje bo potekalo v torek, 16. januarja, ob 18h na Fakulteti za farmacijo v predavalnici P1.