KROMPIRJEVIH 15

Visokošolski sindikat Slovenije je prejšnji teden pozval pristojne organe, naj ukrepajo in še bolj podrobno raziščejo izplačila dodatkov za zaposlene na Univerzi v Ljubljani. V sindikatu si želijo prevzem odgovornosti za nastalo odtekanje javnega denarja v zasebne žepe. Njihov poziv je usmerjen predvsem v smeri rektorja in šolskega ministrstva, da bi ta v prihodnje zajezila odtekanje sredstev, ki so namenjena utečenemu delovanju univerzitetnega dela. Pri tem so opozorili na ločevanje na izplačila, ki so v javnem plačnem sistemu jasno določena glede na opravljanje dodatnega dela in imajo jasno določeno regulacijo, na izplačila na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb ter pogodb s tesno povezanimi pravnimi osebami zunaj univerzitetnih institucij in na tista izplačila, ki so namenjena za delovno uspešnost iz naslova prodaje na trgu. Pozivajo tudi k ponovni uskladitvi glede vprašanja javne službe in zamejitvi njenega področja, s čimer bi lahko vzpostavili zakonodajni okvir za izpolnjevanje temeljne dejavnosti na področju pedagoškega in raziskovalnega dela.

V luči temeljne dejavnosti univerze se pojavlja tudi vprašanje prelaganja dela na mlajše raziskovalce in asistente, ki v nekaterih primerih opravljajo osnovno delo rednih profesorjev, za katerega ti prejemajo redno plačo. Z zajezitvijo podrejanja sodelavcev bi se morali, kot pravijo v Visokošolskem sindikatu Slovenije, ukvarjati bolj celostno, saj sedaj prihaja do prevelikih anomalij, kar zadeva prisvajanje avtorstva podrejenih kolegov, ki si šele ustvarjajo svoj akademski status. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je prejšnji teden pozvala k ureditvi področja izplačil dodatkov, avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb. Lahko bi sklenili, da problem ni toliko v “kraji”, ampak v dokaj rigidni redistribuciji javnih sredstev. Mogoče bi lahko skupek zneska izplačanih honorarjev bil začetna osnova za povečevanje sredstev za izobraževanje.

Gremo naprej. Prejšnji teden so na plano prišle prve ocene o nadaljevanju programa Evropske unije za raziskave in inovacije - Obzorje Evropa. Za novi program naj bi bilo namenjenih okoli 100 milijard evrov, ki jih bo možno “počrpati” v sedmih letih. Za razliko od trenutnega programa Obzorje 2020, za katerega je bilo namenjenih 80 milijard evrov, je to kar 20-odstotno povišanje. Sicer bo na zadnjo izrečeno besedo glede programskega proračuna treba še počakati, ker evropski proračun še ni sprejet, hkrati pa še ni prišlo do zaključka projekta “brexit”, ki bi znal oklestiti sredstva za znanost in inovacije.

V opredelitvi novega programa mrgoli besed o “odličnosti”, tako na področju znanosti kakor tudi na področju industrije. Na parametre, ki določajo “odličnost”, bo treba še počakati. Bosta pa humanistika in družboslovje dobila posebno postavko v proračunu, torej bo določen del programskega proračuna namenjen specifično temu področju. Program naj bi ugledal luč leta 2021, do takrat pa lahko čakamo še na bolj podroben delovni program Obzorje Evropa.

Posvetimo se še študentski politiki. Študentska organizacija Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP, je prejšnji petek ponovila volitve, potem ko so bile te ob prvi izvedbi prekinjene zaradi “incidenta”. Tokrat se je 13 kandidatov potegovalo za 12 mest v študentskem zboru. Glasovalo se je lahko na šestih voliščih. Po podatkih na spletni strani ŠOUP-a je bilo na volitvah oddanih 148 glasov. Za primerjavo: Univerza na Primorskem šteje okoli 5000 študentov. Pri tem je treba prav tako upoštevati, da lahko vsak študent glasuje za dva kandidata, kakor tudi, da lahko glasujejo tudi kandidati sami. Kakšna je legitimnost izvoljenih predstavnikov, si preračunajte sami.

Prejšnji petek, 25. oktobra, se je prav tako na večini ljubljanskih fakultet zaključil prijavni postopek za prijave na kandidatne liste za volitve v študentski svet za mandatno obdobje 2019/2020. Študentski sveti na posameznih članicah Univerze v Ljubljani delujejo izven okvirjev študentske organizacije univerze in posredno vplivajo na zadeve, ki se dogajajo znotraj univerze. Volitve bodo na večini fakultet izvedene v prvem in drugem tednu meseca novembra.

Še vedno ostajamo na področju študentske politike. Državni svet ponovno melje svoje možganotvore. V ponedeljek, 28. oktobra, je s 15 glasovi za in 11 proti izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je predvidevala povišanje minimalne urne postavke za študentsko delo na 5,4 evra bruto. Veto je seveda prišel s strani interesne skupine delodajalcev, ki svoje nasprotovanje utemeljuje v pomanjkanju socialnega dialoga pri sprejemanju zakonodaje; kot pravijo sami, naj bi bil sprejem sprememb zakonodaje “invaliden”. V obravnavi problematike na seji državnega sveta so bile posredno omenjene tudi štipendije, a se je debata hitro znova preusmerila k urni postavki. Državni zbor bo moral tako ponovno obravnavati omenjeno problematiko študentskega dela. Bo kaj več rečenega tudi o štipendijski politiki in izhodu iz notranje redistribucije, pri kateri študentsko delo samo prispeva v štipendijski sklad in s tem ustvarja začaran krog prerazporejanja javnih sredstev? O tem poročamo v naslednjih oddajah.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Združenje “Kje bomo pa jutri spali?” vabi na organizacijsko srečanje, na katerem bo načrtovalo prihodnje dogodke in debatiralo o novem stanovanjskem zakonu. Srečanje bo potekalo danes ob 18.00 v prostorih Akademskega kolegija na Vilharjevi 13.

Na Biotehniški fakulteti bo danes potekalo tudi predavanje z naslovom “Glive v dinarskih gozdovih - kakšen je njihov pomen?”. Ob 18.00 bo v prostorih oddelka za biologijo v predavalnici B1 predaval Luka Šparl - magister biologije in ekologije z naravovarstvom.

V petek, 1. novembra, bo ob 12.00 na Trgu republike ponovno potekal shod “Petki za prihodnost”, ki ga organizirajo Mladi za podnebno pravičnost. Ti vsak petek na javnem mestu opozarjajo na pospešene podnebne spremembe.

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani objavlja razpis za prosto delovno mesto: SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC_KA V KNJIŽNICI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO. Gre za zaposlitev za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Rok za prijavo je do 5. novembra. Več si lahko preberete na uni-lj.si/aktualno/prosta delovna mesta.