Mnogo več kot 15 študentskih protestov

V preteklem tednu smo iz univerzitetne in aktualno-politične redakcije poročali o številnih študentskih protestih proti izraelskemu genocidu nad Palestinci, zasedbe univerzitetnih kampusov in demonstracije pa se še naprej širijo na vse več ameriških in evropskih univerz. Na Univerzi Columbia v New Yorku, kjer je policijo nad protestnike poslala kar dekanja Minouche Shafik, je univerzitetni senat presodil, da so bile s tem ogrožene akademska svoboda in pravice študentov ter članov fakultet. Senat je odločil, da se bo oblikovala komisija za preiskavo ravnanja vodstva med protesti, dekanja s preostalim vodstvom pa je v petek v izjavi za javnost sporočila, da ob nadaljevanju zasedbe ne bodo ponovno klicali newyorške policije. S tem bi po njihovih besedah le še dodatno podžgali dogajanje v kampusu in k zasedbi pritegnili še več ljudi, kar bi ogrožalo skupnost v kampusu. Spomnimo, prejšnji teden je v kampusu univerze Columbia policija zaradi protestnega kampiranja aretirala več kot 100 študentov, kar je bil povod za nadaljnje širjenje protestov po ZDA. 

Policija je množično aretirala tudi protestnike v študentskih kampusih v Bostonu, Denverju in na Washingtonovi univerzi v St. Louisu. V Austinu, kjer so študenti od svoje univerze med drugim zahtevali prekinitev študijskih izmenjav z izraelskimi univerzami, so pridržane protestnike zaradi pomanjkanja razlogov za aretacijo kmalu tudi izpustili. Zaradi postavljanja šotorov je med študenti in študentkami marsikje nasilno posredovala policija, prejeli pa so tudi opozorilo, da bodo sankcionirani z izključitvijo ali začasno prepovedjo vstopa v kampus. Kalifornijska politehnična Humboldtova univerza je zaradi večdnevne zasedbe ene izmed stavb v kampusu razglasila, da bo celoten kampus do konca semestra zaprt, študijski proces pa prestavljen na daljavo. Množični študentski protesti v podporo Palestini so prejšnji teden potekali tudi v Franciji, Avstraliji in Veliki Britaniji.

Nov teden, nove spremembe v slovenski šolski zakonodaji. Prejšnji teden je bila potrjena novela zakona o maturi, ki prinaša digitalizacijo vpogleda v ocenjevanje in oddaje ugovora na oceno, dijakom športnikom pa omogoča opravljanje mature v dveh delih. Poleg tega je vlada sprejela predloga sprememb zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter zakona o gimnazijah, vendar pa gre zgolj za minimalne dopolnitve. Noveli zakonov med drugim predvidevata možnost tečaja slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso opravili osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. Zakonske spremembe urejajo tudi področje dijaške prakse, saj dajejo pravno podlago za zagotavljanje prehrane  in za ukrepanje delovne inšpekcije glede kršitev pravic dijakov.

Prenovljena zakona uvajata še spremembe glede upoštevanja rezultatov nacionalnega preverjanja znanja, krajše NPZ-ja, kot kriterija pri sprejemu v primeru omejitve vpisa v srednje šole. Do sedaj je bilo glavno merilo učni uspeh v zadnjih treh letih osnovne šole, rezultati NPZ-ja pa so bili upoštevani, kadar je imelo več kandidatov na spodnji meji enako število točk, pridobljenih iz učnega uspeha. Po novem, natančneje z generacijo, ki se bo v srednje šole vpisovala jeseni leta 2025, bodo dosežki na NPZ-ju iz matematike in maternega jezika prispevali k selekciji pri vseh kandidatih in bodo zapisani na spričevalu o končanem devetem razredu. Zakonodaja pa ne opredeljuje, v kolikšni meri bodo ti dosežki upoštevani v primerjavi z učnim uspehom. Ta novost se zdi sporna nekaterim slovenskim šolam, ki uporabljajo alternativne koncepte vzgoje in se zavzemajo za to, da bi bila udeležba na NPZ-ju zanje izbirna. Ravnatelj Osnovne šole Montesorri Pavel Demšar je za Dnevnik poudaril, da NPZ ne bi smel biti namenjen ocenjevanju otrok, ampak le ugotavljanju učinkovitosti šolskega sistema.

V torek je potekala konferenca Mladinskega sveta Slovenije, na kateri je ta predstavil svoje zahteve, formirane s kampanjo »Nimam kam«, katere namen je ozaveščanje o stanovanjski in bivanjski problematiki mladih. Konferenca je potekala ob drugi obletnici državnozborskih volitev, in sicer pod Plečnikovim mostom v Trnovem. V Mladinskem svetu so predlagali več rešitev stanovanjske problematike, ki so jih v strnili v sedem zahtev, naslovljenih na trenutno vlado. Med drugim so pozvali k omejitvi turističnega oddajanja stanovanj, aktivaciji praznih bivanjskih kapacitet in vzpostavitvi fonda za gradnjo študentskih domov. Prisluhnimo še nekaterim zahtevam, ki jih je predstavila predsednica sveta Eva Kotnik.

Izjava

Enomesečna kampanja »Nimam kam« se je s tem dogodkom končala, organizatorji pa zagotavljajo, da s svojimi dejavnostmi ne bodo ostali le pri novinarski konferenci in da bodo nadaljevali opozarjanje na stanovanjsko problematiko.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Med prvomajskimi prazniki bo dogajanje za študente nekoliko manj pestro. Seveda pa ne pozabite na protest prvega maja, ki se bo pričel ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. S protestom, katerega namen sta kritika in repolitizacija prvega maja, se bo opozarjalo tudi na specifičen položaj študentstva kot posledico razvoja in delovanja kapitalizma, ki temelji na izkoriščanju delavstva, tudi preko prekariziranega študentskega dela. Zaradi nevzdržnosti trenutne situacije se bomo zbrali na protestu, ki nosi geslo Prvi maj delavstvu nazaj!

V Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo bo naslednji ponedeljek ob 18. uri potekalo predavanje arhitekturne kritičarke in novinarke Kate Wagner z naslovom Whither Criticism. Med drugim bo govor o razliki med kritiko in novinarskim pisanjem ter o internetu kot vedno spreminjajočem se mediju za kritiko.

Naslednji petek, 10. maja, bo v Prešernovi dvorani ZRC SAZU v Ljubljani potekal 3. simpozij kritične psihologije, letos na temo družbeno relevantne psihologije prihodnosti. Dogajanje se bo pričelo ob 12. uri s panelnimi predstavitvami, ob 18. uri pa bo sledil regionalni posvet, na katerem bodo sodelovale delegacije z območja nekdanje Jugoslavije, ki se ukvarjajo s kritično psihologijo. Udeležba na simpoziju je brezplačna, potekal pa bo v angleščini.

Objavljen je bil razpis za štipendije Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana. Štipendija je namenjena vsem študentom ljubljanske univerze, ki so na predhodni stopnji študija dosegli povprečno oceno najmanj 9,0 in so vpisani na drugo ali tretjo študijsko stopnjo oziroma v četrti, peti ali šesti letnik enovitega magisterija. Rok za prijavo je 17. junij.

Zavod TransAkcija išče nove prostovoljke in prostovoljce za delo na področjih zagovorništva, podpore, izobraževanja in ozaveščanja o transspolnosti, organizacije dogodkov ter ustvarjanja umetniških ali drugačnih vsebin. Predznanje ni potrebno, saj nudijo mentorstvo, uvodno usposabljanje in izobraževanja.

Prostovoljce potrebuje tudi slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ki letos poteka že 59. leto. Festival se bo odvil v prvi polovici junija v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, iščejo pa vse, ki se zanimajo za pomoč pri pripravi in izvedbi prireditev. Prijave zbirajo do 13. maja.

 

 

 

Foto: Wikimedia Commons