Neakademskih 15 novih zavodov

FOTO: osebni arhiv 

Kot smo že poročali, je vlada nedavno ustanovila novi raziskovalni inštitut Rudolfovo, danes pa je na dnevnem redu državnega zbora tudi predlog odloka o preoblikovanju zasebne novomeške fakultete za industrijski inženiring v javni zavod. Prejšnjo sredo so se na novinarski konferenci predstavniki rektorske konference in Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije kritično odzvali na netransparentno delovanje vlade pri ustanavljanju novih javnih inštitutov in visokošolskih zavodov. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je opozoril, da gre za politično odločitev in neracionalen projekt in dodal, da, »aktualno ustanavljanje novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih univerz razkriva, da pristojno ministrstvo, vlada in vladajoča ekipa sledijo napačnim in celo škodljivim razmišljanjem, da bomo z drobljenjem visokošolskega in raziskovalnega prostora dvigali njegovo kvaliteto«. 

Majdič je poudaril tudi, da ustanavljanje omenjenih zavodov poteka brez strokovnih kriterijev in javne razprave ter mimo postopkov mednarodne recenzije, ki so jim sicer podvrženi vsi javni zavodi. Poleg tega je financiranje predvideno iz že obstoječih sredstev, kar bi pomenilo zmanjšanje financiranja že tako finančno podhranjenih visokošolskih in raziskovalnih organizacij pri nas. 

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je 22. marca potrdil pobudo vlade za odpoved sporazuma z Rusijo o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov. Gre za politično odločitev, pri čemer vlada pojasnjuje, da si s tem prizadeva za čimprejšnji zaključek vojne, obenem pa »s tem zmanjšujemo neželen ruski vpliv na različna področja slovenske družbe«. Namen sporazuma o delovanju znanstveno-kulturnih centrov je bil sicer spodbujanje sodelovanja na področjih kulture, znanosti, umetnosti, književnosti in založništva. S preklicem sporazuma se ukinja Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani. Njegovemu vodji Nikolaju Gusevu, ki obtožbe o širjenju kremeljske propagande odločno zanika, pa bo odvzet diplomatski status in bo moral zapustiti Slovenijo. 

Univerza v Novi Gorici je začela pogovore o sodelovanju z Univerzo Združenih arabskih emiratov na področju biotehnologije in fizike. Prejšnjo sredo se je prorektor za trajnostni razvoj in tehnologije na Univerzi v Novi Gorici Matjaž Valant skupaj z županom Nove Gorice Klemnom Miklavičem v Dubaju sestal s prorektorjem Univerze Združenih arabskih emiratov. Obeta se tesnejše povezovanje na področju biotehnologije in astrofizike, govora pa je bilo tudi o sporazumu za dolgoročno sodelovanje in financiranje raziskovalnih projektov. 

Vlada je dala soglasje k dopolnitvam razpisa za vpis v dodiplomske, enovite magistrske in doktorske programe v prihajajočem študijskem letu. V dopolnjenem razpisu so predvidena dodatna vpisna mesta za kandidate, ki jim je bil z vladnim sklepom dodeljen status začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine. Visokošolski zavodi lahko tako za kandidate z omenjenim statusom razpišejo dodatna mesta in jim s tem omogočijo vpis v prihodnje študijsko leto. Poleg tega so se prejšnji teden pouku na treh novogoriških osnovnih šolah pridružili prvi ukrajinski otroci. V osnovne šole se bodo v tem tednu vključile tudi šolarke in šolarji, ki trenutno bivajo v nastanitvenem centru v Logatcu in na Debelem Rtiču. Na zavodu za šolstvo so že pripravili predlog dodatnih strokovnih smernic za vključevanje ukrajinskih otrok. 

Senat Univerze v Ljubljani je sprejel poročilo o kakovosti za leto 2021 in spremembo pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven univerze. Po novem bo poleg pogodbe o zaposlitvi z zaposlenimi mogoče sklepati le avtorske ali podjemne pogodbe, ne pa tudi pogodb o sodelovanju z s.p.-ji zaposlenih. 

Upravni odbor Univerze v Mariboru je na pobudo študentskega sveta mariborske univerze podal soglasje k spremembam navodil o prispevkih in vrednotenju stroškov na univerzi. S tem bodo mariborske študentke ocene lahko ponovno zviševale brezplačno. S tem letom je zviševanje ocen namreč postalo plačljivo; za ponovno opravljanje izpita študentk s statusom je bilo predvidenih slabih 70, za tiste brez statusa pa dobrih 80. Poleg tega je treba poudariti, da je pravica do brezplačnega zviševanja ocen še zmeraj močno okrnjena. Kljub predlogu študentskega sveta, da bi imele v času celotnega študija študentke možnost osemkrat brezplačno zviševati ocene, je senat sprejel le šest brezplačnih komisijskih zviševanj ali dve na letnik. 

Nacionalni inštitut za javno zdravje, krajše NIJZ, je objavil izsledke raziskave o vplivu šolanja na domu zaradi epidemije covida-19. Poročajo o zaznanih vplivih na kognitivne sposobnosti, druženje in duševno zdravje. Pri šolarkah so opazili med drugim slabše branje in pismenost, težave z zbranostjo, slabše pomnjenje in večjo nemirnost. Dijakinje poročajo o težavah pri nastopanju in vzpostavljanju stikov, upadu motivacije, večji občutljivosti na dražljaje in povečani skrbi glede prihodnjega šolanja. V poročilu navajajo tudi zaznane vplive na duševno zdravje: porast psihosomatskih težav, tesnobe in impulzivnosti ter poglobitev težav pri otrocih, pri katerih so bile te prisotne že pred šolanjem na daljavo.  

Poglejmo še v tujino. Prejšnji teden je Unicef izdal poročilo z naslovom Are children really learning? V njem so povzeti podatki o vplivu pandemije in zaprtja šol na šolanje otrok. Po navedbah Unicefa šole v dvaintridesetih državah, ki jih obiskuje okoli 405 milijonov učencev, tudi v začetku tretjega leta pandemije ostajajo delno ali popolnoma zaprte. Poleg nenadomestljivih primanjkljajev pri pridobivanju znanja so zaskrbljujoči predvsem nezanemarljivi deleži najbolj ranljivih otrok, med katerimi je več deklic, ki se v šole tudi po odprtjih niso več vrnile. 

Italijanske študentke in študenti so prejšnjo sredo v znamenju protivojnih protestov zasedli Filozofsko fakulteto univerze La Sapienza v Rimu. Po poročanju kanala Rdeča pesa so zasedbo pospremili z naslednjo obrazložitvijo: »Izražamo solidarnost s pristaniškimi delavci v Genovi in njihovo stavko proti vključenosti Italije v mednarodno mrežo trgovanja z orožjem. Že leta protestiramo proti pošiljanju orožja v Jemen in na vsa ostala bojišča, kjer so vpletene sile Zahoda, pozabljena s strani mainstream medijev … V času, v katerem vlada veča vojaške izdatke, katerih cena bo padla na ramena delavk in delavcev, predvsem mladih, stojimo ob strani pristaniškim delavcem, ki pogumno blokirajo pristanišča in onemogočajo razpošiljanje orožja.« Zasedba se je nadaljevala z debatami, zbori in različnimi dogodki v upanju, da se tovrstne iniciative razširijo tudi na ostale fakultete po Italiji in drugod. 

Študentski obvestilnik 

Danes je zadnji dan za vpis novink v srednje šole in dijaške domove. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo stanje prijav po posameznih šolah in programih objavilo najkasneje do 8. aprila, prenosi prijav na drugo šolo ali dijaški dom pa bodo možni do 25. aprila. 

Študentsko sociološko društvo Sociopatija v odzivu na izgubo potencialnega avtonomnega prostora v nedavno zaprtem – in ponovno oddanem – lokalu K16 jutri med 9. in 16. uro vabi na kofetkanje v atriju Filozofske fakultete. 

To sredo, 6. aprila, bo ob 14. uri na Kongresnem trgu pred Univerzo v Ljubljani potekal shod za znanost, ki ga pripravljata Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije in Rektorska konferenca RS. Shod je odziv na nepremišljeno in politično motivirano ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov.

Pedagoški inštitut v četrtek, 7. aprila, ob 13. uri organizira novinarsko konferenco ob predstavitvi rezultatov Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije covida-19. Konferenco bo mogoče spremljati v živo, v sejni sobi Pedagoškega inštituta, ali na spletu. 

Naslednjo sredo, 13. 4., bo ob 14:45 pred Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport na Masarykovi cesti 16 potekala skupščina o študentski situaciji. Naslovljene bodo problematike finančnega in psihološkega stanja študentk in študentov, štipendiranja in zaostrovanja pogojev za študij tujih študentk in študentov.