Nočemo akademskih 15

Danes dopoldne smo se udeležili novinarske konference Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, krajše SVIZ, na kateri je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj komentiral način in potek pogajanj z vlado. Včeraj je namreč potekal nov krog pogajanj glede stavkovnih zahtev med predstavniki sindikata ter vladnimi predstavniki pod vodstvom ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja glede problematike plač učiteljev v izobraževalnem sistemu.

Povedal je, kako je potekalo včerajšnje pogajanje z vlado ter obrazložil, kaj si želijo s stavko doseči.

Izjava

V petek je Ministrstvo za izobraževanje, znanost  in šport v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o visokem šolstvu, v katerem opredeljuje javno službo in zaostruje pogoje za pridobitev koncesije za zasebne visokošolske zavode. Novela določa, da bodo javno službo lahko izvajali javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Novela zakona kar devetnajst členov namenja koncesijam, ki jih podeljujejo zasebnim visokošolskim zavodom. Glede na novelo bi bile koncesije dodeljene izvajalcem študijskih dejavnosti, ki nadgrajujejo raznolikost visokošolske izobraževalne ponudbe v Sloveniji. Koncesije bi bile po predlogu novele dodeljene za določen čas, in sicer za osem let, z možnostjo podaljšanja za obdobje največ štirih vpisnih generacij z upoštevanjem enega dodatnega študijskega leta.

Včeraj so v Odboru Državnega zbora za izobraževanje zavrnili oba člena predloga novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s tem pa se je zakonodajni postopek končal že v odboru in ne bo našel prostora na dnevnem redu seje Državnega zbora. Tako so zopet zavrnili željo Socialne demokratkske stranke, krajše SDS, da bi se uresničila odločba ustavnega sodišča iz leta 2014, ki pravi, da se morajo javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirati sto odstotno iz državnega proračuna.

Univerza v Mariboru je včeraj na novinarski konferenci sporočila, da bo v naslednjem študijskem letu število vpisnih mest zmanjšala za sedem cela sedem odstotka glede na letošnje leto. Kot obrazložitev navajajo prilagajanje interesom študija ter padec natalitete. Hkrati pa bodo več mest omogočili tujim študentom, saj bodo povečali število vpisnih mest za redni študij, izveden v tujem jeziku. Na tiskovni konferenci so tudi izpostavili, da se bo univerza vse bolj začela povezovati z gospodarstvom, zato je med pomembnejšimi novostmi za drugo študijsko leto pilotni projekt vpeljave prakse na drugi stopnji. Ta je načrtovana kot obštudijska dejavnost in se bo študentom vpisala v prilogo k diplomi.

Poglejmo še, kaj se je pretekli teden dogajalo drugod po svetu. Na Univerzi v Cipru so člani sindikata, imenovanega DEDE, ki zastopa interese visokošolskih profesorjev, napovedali 48-urno stavko. Točka spora med sindikatom in rektoratom je nepripravljenost vodstva univerze, da bi sprejelo dogovorjeni sporazum, ki sta ga strani sklenili lanskega junija. Stavka vključuje tako raziskovalce kot profesorje, izvedli pa jo bodo na začetku naslednjega semestra. Temeljni sporazum, sklenjen junija lani, je bil sprejet zaradi slabih pogojev, v katerih delajo tamkajšnji profesorji in raziskovalci. Na Univerzi v Cipru profesorji namreč sploh niso bili plačani za raziskave, ki so jih izvajali, poleg tega pa so slabše plačani kot na drugih univerzah, čeprav imajo enako količino učne obremenitve. Zato sprejeti sporazum vključuje stabilizacijo plač raziskovalcev, povečanje števila delovnih mest za raziskovalce in profesorje iz tujine, ki bodo s svojim znanjem zapolnili potrebna delovna mesta in izboljšali kakovost univerze. Vključuje tudi finančno podporo za vse pogodbene akademike, ki sodelujejo na mednarodnih konferencah in še in še. 

V Myanmaru, državi jugovzhodne Azije, študentje z različnih univerz protestirajo že štiri dni, pri čemer so oblasti kar štirideset študentov že izključile iz univerzitetnih programov. Slednji zahtevajo povečanje proračuna za državni univerzitetni izobraževalni sistem, vendar zaenkrat še niso bili uslišani. Za nameček zdaj grozi izključitev še več študentom, ki kljub temu vztrajajo in zatrjujejo, da raje prenehajo s šolanjem kot s protesti. Želimo jim lahko samo vso srečo.

Evropska komisija bo v okviru programa Obzorje 2020, ki je namenjen raziskovanju in inovacijam, namenila slabih dvesto petdeset milijonov evrov nepovratnih sredstev tisoč tristotim obetavnim podoktorskim študentom; osemdeset milijonov evrov pa enaindvajsetim inovativnim raziskovalnim izobraževalnim programom. S tem bo Evropska komisija štipendistom omogočila nadaljnje raziskovanje. Projekti, ki jih bo financirala, pokrivajo vse od razvoja naslednje generacije sončnih celic do zaščite pred poplavami v mestih. V primerjavi s prejšnjim razpisom je svoja finančna sredstva povečala za trideset milijonov evrov.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V ponedeljek, 5. februarja, bodo ob devetnajsti uri v Atriju ZRC SAZU razstavljene slike in risbe mladoletnih begunk in beguncev, ki so se zaradi strahu pred turškim režimom zatekli po mednarodno zaščito na Nizozemko. Razstava upodablja usodo žensk in otrok, ki so v Turčiji brez sodnega postopka podvrženi zaporni kazni za nedoločen čas. Otvorili jo bosta Anica Mikuš Kos, upokojena otroška psihiatrinja in filantropinja, ter Vlasta Nussdorfer, Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije.

Na tiskovni konferenci je užival, Dejan.