Paradnih 15 mesecev

Legebitra je prejšnji teden objavila končno poročilo o rezultatih raziskave o stanju v šolah na temo aktualnih problematik na področju izobraževanja, s katerimi se soočajo LGBT+ dijaki in dijakinje ter učenci in učenke. V raziskavi je sodelovalo skoraj 600 posameznikov, ki so bili vpisani v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v šolskem letu 2018/2019. Poročilo razkriva, da vsak četrti LGBT+ dijak v šoli pogosto sliši homofobne opazke, več kot polovica pa poroča, da šolsko osebje nikoli ni interveniralo. Vsak deseti dijak prav tako ne namerava nadaljevati izobraževanja po srednji šoli. Javna predstavitev rezultatov bo prvič potekala ta četrtek od 9. do 13. ure v Kinu Šiška in preko spleta.   

O spremembi zakona, ki na novo postavlja pogoje za pridobitev vizuma za študij za tuje študente iz tako imenovanih tretjih držav na slovenske univerzitetne programe, smo že poročali v zadnji oddaji Kaj pa univerza. Odziv na nov zakon je bil buren – oglasili so se tako tuji študenti kot različne organizacije. Med drugim je Delavska svetovalnica različnim veleposlaništvom poslala poziv, naj slovensko ministrstvo spodbudijo, da poda interpretacijo spremembe zakona, kar je v sredo tudi storilo, a vendar določene stvari ostajajo nepojasnjene.

Po novi zakonodaji morajo tuji študenti in študentke namreč izkazovati, da njihovi prihodki dosegajo mesečno višino osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, kar znaša 403 evre. S tem dokazujejo, da imajo, citiramo, »zadostna sredstva za preživljanje, ne da bi bremenili sistem socialne varnosti države članice in zadostna sredstva za stroške povratka.« Viri dohodkov so različni – lahko je to štipendija, dohodek iz študentskega dela, dohodek njihovih staršev ali zakonitih zastopnikov in drugo. Kot poroča ministrstvo, so pogoji obstajali že prej, spremenilo pa se je dokazovanje izkazovanja zadostnih sredstev. Če je bila prej zadostna zgolj pisna izjava staršev ali zakonitih zastopnikov, bo zdaj zadostna sredstva za preživljanje potrebno izkazovati z dokumenti, ki pričajo o točnem dohodku staršev oziroma zastopnikov. 

Univerza / Kaj pa univerza

Ma kakva »internacionalizacija« Univerze

Pregled sprememb in dopolnitev Zakona o tujcih

Lori Šramel Čebular

 / 5. 6. 2021

Ministrstvo v svoji javni objavi ne poda jasnega navodila – postavlja se vprašanje, s katerimi dokumenti morajo tuji študenti izkazovati omenjene pogoje in za kakšno obdobje. Poleg tega od ministrstva še vedno čakamo na konkretne razloge, ki bodo utemeljili potrebo po spremembi zakona. Čeprav Evropska unija dovoljuje takšne pogoje, jih državam članicam namreč ne zapoveduje. Za dodatne pojasnitve smo poklicali Ministrstvo za notranje zadeve, kjer pa nam brez posvetovanja s strokovno službo zaenkrat niso želeli odgovoriti na vprašanja. Pojasnilo ministrstva tako še čakamo.

Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, se je na javno pojasnilo ministrstva odzvalo in izpostavilo, da se tuje študente napram slovenskim obravnava diskriminatorno, poleg tega pa opozarjajo, da ministrstvo ni dokazalo, da so tuji študenti z vidika socialnih transferjev v breme državi. Na ŠOS-u opozarjajo tudi, da minimalni prihodki v državah bivše Jugoslavije pa tudi marsikje drugje močno padejo pod slovenski nivo in zato ne bodo nujno dosegle zahtevanega minimuma za pridobitev vizuma. 

Prilagamo odgovore, ki smo jih po etriranju oddaje prejeli od Ministrstva za notranje zadeve: Odgovori MNZ.pdf

V četrtek so na Filozofski fakulteti potekale volitve za mesto dekanje za obdobje 2021–2025. Prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar je z več kot dvotretjinsko večino premagala prof. dr. Špelo Virant, s 1. oktobrom pa bo postala nova dekanja Filozofske fakultete. 

Študentska poslanska skupina Zagon je v petek na svojem Facebook profilu pozvala zavod Študentski kampus, da se na naslednji seji študentskega zbora, citiramo, »predstavi in zagovarja svoje delovanje ter tako izpolni svojo obveznost do ustanovitelja in s tem vseh študentov ŠOU v Ljubljani.« Konec citata. Predsednik študentskega zbora Rok Dolenc je namreč ob sprejetju proračuna zatrdil, da se bodo zavodi ŠOU na naslednjih sejah predstavili. To se zaenkrat še ni zgodilo, kar je po mnenju Zagona nesprejemljivo. Kot opozarjajo v svoji objavi, zavod Študentski kampus prejema največ financiranja s strani ŠOU, in sicer 350 tisoč evrov, kar je izredno veliko glede na to, da zavod izvaja pretežno digitalne dogodke. Iz Zagona prav tako opozarjajo na posredno oddajanje najemnega prostora v komercialne namene. Zavod namreč - čeprav je sam najemnik - prostore na Pivovarniški 6 oddaja v podnajem zavarovalnici, piceriji, sobi pobega in študentskemu servisu. Predstavniki Kampusa so se na objavo Zagona javno odzvali, češ da so zahteve Zagona neumnosti, ob tem pa so izrazili še veliko skrb nad levoekstremističnimi skupinami, ki naj bi uničevale študentsko infrastrukturo in ustavno ureditev Republike Slovenije.  

Prejšnji ponedeljek so starši otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo Center za korekcijo sluha in govora Portorož, opozorili na problematiko šolanja otrok po zaključitvi osnovnošolskega izobraževanja. Na Obali je namreč izredno omejena ponudba srednješolskih prilagojenih programov, zato mora mnogo staršev - če ti želijo, da njihovi otroci nadaljujejo svoje izobraževanje - svoje otroke poslati v Ljubljano v dijaške domove. O tej problematiki je bil obveščen tudi varuh za človekove pravice, Peter Svetina, ki je poudaril, da je problem predvsem ministrstvo, ki za izvajanje takih programov nima posluha.

TUJINA

V luči paradnega meseca je madžarska vladajoča stranka Fidesz v četrtek predlagala spremembe zakonodaje, s katerimi želijo prepovedati izobraževalne programe o istospolnosti in oglaševanje na temo LGBT+ skupnosti. S tem bi bili prepovedani vsi oglasi, ki spodbujajo strpnost do LGBT+ oseb, enako velja za knjige, revije in drug tisk. Nevladne organizacije so predlog nove zakonodaje ostro obsodile, Madžarsko pa primerjajo z novo Rusijo. 

Odmevna in tragična zgodba je pred dvema tednoma spreletela tudi Kanado. V začetku meseca so blizu kraja, kjer je nekoč stala šola za tako imenovano asimilacijo ameriških staroselskih otrok, odkrili masovno grobišče z 215 otroškimi trupli. Šola, ki se je pod administracijo katoliške cerkve odprla 1890, je skoraj celo stoletje staroselske otroke odvzemala družinam in jih prisilno poskušala prevzgajati v krščansko kanadsko kulturo. Kanada je sicer že leta 2015 omenjeno šolo označila za prizorišče kulturnega genocida, katoliška cerkev pa še vedno odlaša z opravičilom za kruta dejanja.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Fundacija Študentski tolar v sodelovanju s Škisovo tržnico objavlja Poziv za dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v stiski zaradi posledic covid-19. Denarna pomoč v višini 200 ali 300 evrov je namenjena osebam, ki niso v rednem delovnem razmerju in imajo v tekočem študijskem letu status študenta. Rok za predložitev vlog je do vključno 31. avgusta 2021. Več informacij najdete na spletni strani fundacije. 

Univerza v Ljubljani je objavila razpis za 100 mest za mlade raziskovalce na posameznih fakultetah. Kandidati prijavo oddajo elektronsko preko spletne aplikacije, ki je dostopna na uradni spletni strani Univerze v Ljubljani. Rok za prijavo je 23. junij do 13. ure.

Med 20. in 26. junijem bo Fakulteta za družbene vede skupaj s Študentskim društvom za človekove pravice in demokratizacijo Aequitas organizirala že peto poletno šolo pod naslovom »Klimatske spremembe: globalna okoljska politika in izzivi«. Poletna šola bo potekala na platformi Zoom in bo za študente brezplačno. Udeleženci lahko pridobijo tudi 4 kreditne točke. Več informacij in obrazec za prijavo najdete na spletni strani Fakultete za družbene vede.