Socialno izključenih 15
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je naznanilo 4 zakone, s katerimi stopnjuje aktivacijsko politiko, torej kaznovanje posameznikov in družin za brezposelnost, revščino in izpad iz šolskega sistema. Odločilo se je znižati znesek otroškega dodatka za tretjino, če otrok po zaključku osnovne šole izobraževanja ne nadaljuje v srednji šoli. V stranki Levica opozarjajo, da so razlogi za šolske izostanke in osipe iz izobraževalnega sistema kompleksni ter pogosto povezani z revščino, pomanjkanjem in socialno izključenostjo, zato nasprotujejo takemu pristopu. Minister Janez Cigler Kralj po drugi strani trdi, da je sprememba smiselna prav zato, ker sam meni, da je izobrazba ključnega pomena pri izhodu iz revščine.
Pri otroškem dodatku bi ministrstvo prenehalo z upoštevanjem premoženja družine. Za primerjavo, to pomeni, da bi bili družini z istimi prihodki, pri čemer ima prva velik strošek z najemnino, druga pa je v lastniškem stanovanju, obravnavani, kot da sta v istem položaju. Nadalje ministrstvo predlaga, da se socialna pomoč in otroški dodatek avtomatično dodelita v naravi, če otroci iz gospodinjstva ne obiskujejo osnovne šole, če ima družina neplačane račune za javne gospodarske službe ali vzgojno izobraževalne zavode. Gre torej za ukrep, s katerim bi dodatno omejili možnosti revnejših in socialno izključenih družin, da upravljajo z lastnim dohodkom.
Poleg tega ministrstvo predvideva dodatnih 9 milijonov za državne štipendije, vendar ne, da bi jih zvišalo, ampak da bi razširilo število upravičencev v višjih prihodkovnih razredih. Ministrstvo bi vključilo dijake in študente iz družin z do 1053 evrov neto prihodkov na člana družine. Pri dodeljevanju pa bi, enako kot pri otroškem dodatku, izključilo upoštevanje siceršnjega premoženja družine, ki je do sedaj vplivalo na možnost pridobivanja štipendije.
Vse omenjene spremembe so v javni razpravi naslednja dva tedna, pri čemer gre izpostaviti, da niso šle skozi sito Ekonomsko-socialnega sveta.
Sindikat združenega dela SILA je 1. junija prek spleta opravil javni pogovor s sindikalistoma Gorazdom Kovačičem iz Visokošolskega sindikata Slovenije in Boštjanom Nedohom iz sindikata SVIZ. Kot najbolj viden poseg vlade v avtonomijo univerz na Sindikatu SILA izpostavljajo ustavitev razpisa za vpis na visokošolske programe. Poleg ideološkega razkola med javnimi in zasebnimi visokošolskimi zavodi, ki ga proizvaja vlada, opažajo tudi konkretne posege vlade v možnost zaposlovanja na javnih visokošolskih zavodih.
Kovačič je predstavil osnovni idejni in praktični okvir delovanja omenjenih dveh sindikatov:
Obregnili so se med drugim ob Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, na sprejetje katerega apelirajo znanstveniki že najmanj odkar so se začeli Shodi za znanost. Slednje podpira 29 znanstvenoraziskovalnih institucij in drugih entitet, med drugim vse štiri univerze kot tudi Študentska organizacija Slovenije. Boštjan Nedoh iz sindikata SVIZ, edinega reprezentativnega sindikata na raziskovalnem področju, pojasni:
Posnetek celotnega pogovora je dostopen na Youtube računu Sindikata združenega dela SILA.
Spremembe Zakona o tujcih na področju pogojev za študij oseb iz tako imenovanih tretjih držav, torej držav izven Evropske unije, še ostajajo nerazrešene v javnosti. Delavska svetovalnica in Gibanje za dostojno delo in socialno družbo skupaj z angažiranimi študenti, ki padejo v to kategorijo, od Ministrstva za notranje zadeve zahtevajo, da spremembe pojasni. Več o zadevi lahko slišite v oddaji Kaj pa univerza s prejšnje sobote.
Prav študentje iz tako imenovanih tretjih držav, od katerih jih je v Sloveniji največ iz območja nekdanje Jugoslavije, pa so v zasebnem študentskem domu na Poljanski v Ljubljani začeli poročati o dvojnih standardih v primerjavi s študenti s slovenskim državljanstvom. Po poročanju Dela je kljub navedenim slabim higienskim pogojem lastnik študentskega doma zatrdil, da najemne pogodbe pred iztekom študijskega leta ni mogoče prekiniti, saj so to zapisali že v najemno pogodbo. Stanovanjski zakon sicer določa, da najemnik lahko odpove najemno pogodbo, ne da bi za to navajal posebne razloge, če o tem obvesti lastnika 90 dni vnaprej, razen če je v pogodbi zapisan drugačen rok. Odvetnica Nataša Pirc Musar pa izpostavlja slabe higienske pogoje kot upravičen razlog za odpoved, ki da jo najemnik lahko poda ne glede na dogovor v pogodbi. Na ministrstvu za izobraževanje so napovedali, da se bodo s predstavniki študentskega doma sestali.
TUJINA
Na Nizozemskem se odvijajo protesti študentov proti študentskim dolgovom, ki jim jih je država naprtila in ki otežujejo prehod v samostojno življenje po študiju. Prejšnji četrtek se je pod sloganom »to ni moj dolg« odvila demonstracija v Haagu. O razlogih za protest nam je povedal eden izmed udeležencev, Midas Bosman.
Na Irskem so študentje med časom epidemije prejemali nadomestilo za izpad prihodkov iz dela, ki so ga sicer opravljali ob študiju. Nato so prejšnji mesec na plano prišle anonimizirane izjave državnih uradnikov, ki so namigovali na lenobnost študentov in na to, da bodo kmalu izgubili pravico do nadomestila. Po prvotnem zatrjevanju ministra za izobraževanje Simona Harrisa, da so navedene izjave, citiramo, “zares neumne”, in da študentje ne bodo posebej prizadeti, so s prvim junijem spregovorila dejanja. Taisti minister je napovedal postopno znižanje nadomestila do konca študijskega leta in njegovo ukinitev.
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
Univerza v Ljubljani vabi na spletni posvet z naslovom ‘Univerza in država’ v sredo, 9. junija, ob 10. uri. Uvodne razmisleke bodo prispevali rektor ljubljanske univerze, doktor Igor Papič, ter nekdanja rektorja doktor Radovan Stanislav Pejovnik in doktor Ivan Svetlik. Razpravo bo povezoval doktor Rado Bohinc, avtor nedavno izšle monografije Univerza in država, ki podrobneje analizira visokošolsko zakonodajo ter sodno prakso in odločbe ustavnega sodišča na navedenih področjih. V knjigi doktor Bohinc utemeljuje pomembnost posebnega zakona, ki bo univerzo urejal ločeno.
Študentska organizacija ljudske tehnike, krajše ŠOLT, vabi na tečaj slovenskega znakovnega jezika, pri čemer poudarjajo, da je Slovenija prva država na svetu, ki je v ustavo vključila znakovni jezik.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj