Reševanje pri izvoru
V petek se je s koncertom v Menzi pri koritu zaključil tedenski benefit v organizaciji dijaške iniciative Param dokso. Seveda se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali in pomagali pri organizaciji in izvedbi dogodkov tekom tedna. Slike že visijo na naši facebook strani, posnetki predavanj sledijo v kratkem, do takrat pa prisluhnimo nekaterim doksam, ki smo oziroma so jih parali nastopajoči.
Ker zadnje čase tako z leve kot z desne prihajajo odločne pobude, da je treba begunsko krizo reševati pri njenem izvoru, smo začeli z vprašanjem: »Kje sploh nastanejo begunci?« O tem Arne Zupančič.
Kljub navideznemu konsenzu med levico in desnico, se izkaže, da prvi kot izvor navajajo globalni kapitalizem, slednji pa vojno stanje v Siriji. Posledično so eni proti vmešavanju na Bližnjem vzhodu, drugi pa intervencije zahtevajo. O treh ideoloških pozicijah do beguncev oziroma njihove uporabe je v torek spregovoril Mirt Komel.
Zakaj nam gre najbolj na živce kadar begunci in begunke niso pohlevni, pasivni in ne ustrezajo našim predstavam? O paradoksu aktivnega begunca je v četrtek govoril Andrej Kurnik.
V skladu s poudarjanjem migrantske subjektivitete, so do svojega glasu v ponedeljek v atriju ZRC SAZU prišli tudi prosilci za azil iz Egipta, Afganistana, Irana, Iraka in Sirije. Govorili so o svojih državah, o razmerah v njih, razlogih za beg in svojih izkušnjah s potjo in azilnimi postopki. Alaa, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije, je govoril o življenju pred vojno, o razlogih za njen začetek in posredno pojasnil, zakaj imajo begunci pametne telefone.
Ena izmed prevladujočih paranoj, ki spremljajo begunsko krizo, so ponarejeni potni listi. O zapleteni situaciji palestinskih beguncev, ki so sedaj ponovno postali begunci, in njihovih papirjih je v sredo spregovoril Jaber El Masry.
To pojasnjuje, zakaj nekdo na meji ne laže, ko trdi, da prihaja hkrati iz Palestine, Iraka in Sirije. Poleg omenjene situacije, v kateri begunci iz taborišč v Siriji in Iraku zaradi novih vojnih območij ponovno postanejo begunci in tako po večini nimajo ustreznih dokumentov za prehod v Evropo, je problem, da nekatere države, iz katerih begunci prihajajo, svojim državljanom ne izdajajo potnih listov. Črni trg z dokumenti torej ni izključno način švercanja ekonomskih migrantov, temveč je za te ljudi edina opcija, da se prebijejo skozi nadzor na mejah, saj razen begunskih prepustnic niso imeli in nimajo mednarodno veljavnih dokumentov.
Najbolj trdovraten ugovor je, da Evropa preprosto vseh teh ljudi ne more sprejeti. O tem je v torek govoril Tadej Troha.
O zagovarjanju odprtih mej na nesentimentalni ravni, torej ne sklicujoč se zgolj na moralo in sočutje, je v okviru iste okrogle mize razmišljal Jernej Kaluža.
Predavanja so se zaključila v Stari elektrarni s predstavniki Slovenskega in antropološkega združenja KULA, ki so raziskovali postavke, na katerih temelji zavračanje beguncev v Sloveniji, s katerim se soočamo odkar nismo več izključno tranzitna cona.
Na podlagi primera, ki ga je v izjavi podal Rajko Muršič, strah pred tujim oziroma ksenofobijo lahko razumemo kot nekaj, kar temelji na posameznikovi racionalni percepciji in razlaganju sveta, in ne zgolj kot nekaj, kar je omejeno na sfero čustvenega ali izvira iz nezavednega. Je produkt razmerij vednosti, ki so vzpostavljena v našem šolstvu in so zakoreninjena v tradicijo zahodne družbe. Ironično prav z begunsko krizo prihaja tudi možnost za spremembo naše kulture in vednosti, ki je v njej vzdrževana. Morda bo prihod tako imenovanega tretjega sveta in njegovo zlitje s prvim hibridiziral do sedaj znanstveno ločene kulture in reformiral naš učni načrt.
https://www.facebook.com/paramdokso
https://www.facebook.com/jak.dijak
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj