Imamo svojo državo Slovenijo

Poročilo z 2. mednarodne konference Društva katoliških pedagogov Slovenije, v sodelovanju s T-2, Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) in OŠ Radlje ob Dravi.

Fotografija je simbolična.

Dragi dijaki in dijakinje, spoštovani delavci šole, dobrodošli, da skupaj proslavimo slovenski državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, in se poslovimo od starega leta. Za nas, državljane Republike Slovenije, je bil namreč 26. december 1990 pomemben mejnik, saj smo takrat začeli verjeti, da se nam bodo uresničile sanje o lastni državi, o kateri smo sanjali že dolgo. 

Domovina je mati vredna zlata, 
premalo se zavedamo lepot, ki jih ima, 
kdor moral je zapustiti ognjišče mamino, 
ta dobro ve za bolečino neusmiljeno, 
po domovini in po mami hrepeni srce, 
ki bije v istem ritmu za obe.

Tako je o domovini zapisal Tone Krkovič. Za nas je to majhna država v Srednji Evropi, za katero veliko ljudi ne ve, da sploh obstaja. Majhna država z velikim srcem, z dvema milijonoma ljudi in ogromno stvarmi, na katere moramo biti ponosni. To je naša domovina Slovenija. Odnos vsakega Slovenca do slovenske države in slovenskega naroda se kaže tudi kot rezultat vzgoje in izobraževanja v različnih vzgojnih in izobraževalnih institucijah od vrtca naprej.

Domovina ni samo trenutno dogajanje v družbi, domovina je mnogo več. Za našo domovino Slovenijo smo se odločili 23. decembra 1990. Slovenci smo tako dobili samostojno državo. Danes jo imamo, neodvisno državo Slovenijo. 

Jaz sem Slovenec! 
Vedno bom govoril po slovensko, 
se obnašal po slovensko, 
bom hodil po slovensko, 
bom jedel po slovensko, 
bom pil po slovensko, 
bom pisal po slovensko, 
bom spal po slovensko, 
bom sedel po slovensko 
bom kuhal po slovensko, 
bom plesal po slovensko, 
bom šel na Slovensko … In veste zakaj? 
Ker sem Slovenec in sem na to ponosen. 

Slovenci smo ponosni tudi na svojo narodnozabavno glasbo, brez katere si skoraj ne moremo zamisliti prave slovenske prireditve. Na oder vabim naše harmonikaše, da nam zaigrajo in polepšajo predpraznično vzdušje.

»SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE TVOJE …« – »SLOVENIA, WHERE DO ALL YOUR BEAUTIFUL THINGS COME FROM«

Slovenija spada med površinsko majhne države, a je v marsičem zelo velika in močna ter je že marsikaj hudega doživela, pretrpela, vendar se nikoli ni vdala. Kot učiteljica slovenščine ter domovinske in državljanske kulture in etike učence ozaveščam o pozitivnem odnosu do Slovenije, državnih simbolov, oseb in junakov. 

Slovenci smo ponosni na svojo lepo deželo. O njeni lepoti se širi glas v različne države po svetu. Ponosni smo na svoj jezik, kulturo, naravo, znamenitosti in ljudi, ki pripomorejo k prepoznavnosti naše male države. Za marsikoga pa je Slovenija le varno zatočišče, pribežališče ali pa odskočna deska. Gre za različne tipe ljudi. Nekateri priseljenci kar hitro sprejmejo Slovenijo za svojo, se prilagodijo kulturi, jo vzljubijo. So pa tudi taki, ki se za nobeno ceno niso pripravljeni prilagoditi našim običajem. Sem učiteljica slovenščine ter domovinske in državljanske kulture in etike. V okviru pouka se z učenci veliko pogovarjamo o pripadnosti svoji domovini Sloveniji. Pomembno je, da svoje države ne zatajimo in se je ne sramujemo, ampak da smo ponosni, da smo Slovenci in da živimo v Sloveniji.

Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija sestavljena iz šestih republik: Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne gore in Srbije, ki sta ji pripadali dve avtonomni pokrajini: Vojvodina in Kosovo. Vsa oblast je bila v rokah komunistične politične stranke, ki jo je vodil Josip Broz Tito. Uvedli so totalitarni režim, v katerem je ena politična stranka urejala in nadzirala celotno družbo. Posameznike, ki so se tej oblasti upirali, so policija in sodišča kaznovala.

Vse od Karantanije je bilo hrepenenje po lastni državi zelo močno. Velika plebiscitna odločitev o samostojnosti je bila udejanjena 25. junija 1991. Takrat smo bili Slovenci veseli in ponosni, da je končno nastopil dan, ko se je ime samostojne Slovenije zarisalo na zemljevid sveta.

Kako spodbujati domoljubje pri kemiji: Eksperiment domoljub

Izdelava zastave. V nižji čaši pripravimo vodno raztopino kongo rdečega. Vanjo do dveh tretjin potopimo belo krpo, da se obarva rdeče. Krpo ožmemo in obarvani del potopimo v raztopino citronke, da se obarva modro. Krpo ponovno ožmemo in spodnjo tretjino namočimo v raztopino sode bikarbone; potopljeni del se obarva rdeče. Tako dobimo osnovo za zastavo, ki jo obesimo na stojalo in počakamo, da se posuši. 

Izdelava grba. Najprej pripravimo jodovico, tako da tri grame kalijevega jodida raztopimo v 100-mililitrski bučki v manjši količini destilirane vode. Ko se raztopi, postopno dodajamo jod in vodo. Vsakič premešamo. Ko dodamo ves jod, dopolnimo z destilirano vodo do 100 mililitrov. Tako pripravljeno raztopino jodovice lahko hranimo v temni steklenici na sobni temperaturi do enega leta. Na bel šeleshamer narišemo slovenski grb in ga izrežemo. S sveže pripravljeno raztopino bromtimol modrega s čopičem pobarvamo zvezde. Te so sprva modre, vendar zaradi CO2 v zraku počasi prehajajo v rumeno. Grb nato podržimo nad čašo, v kateri smo pripravili raztopino citronke in sode bikarbone, in počakamo, da se zvezde dokončno prebarvajo iz modrega v rumeno. V petrijevko damo nekaj štirke in jo z 224 čopičem nanesemo na tiste dele grba, ki morajo biti modri. Iste dele nato premažemo še z jodovico. Rob grba pobarvamo s kongo rdečim. Grb pritrdimo na zastavo.

Ko se ob obravnavanju prihodnjika pogovarjamo o načrtih ter željah, mladi sanjajo o Havajih, New Yorku, Hollywoodu, Londonu in Parizu. Redko se najde kakšen skavt, navdušen nad iskanjem medvedov v Kočevskem Rogu. Ob tem učence vedno podražim z vprašanjem, zakaj jih vleče v tujino, in jih izzovem, naj naštejejo slovenske kraje, vrhove ali znamenitosti, ki bi jih radi obiskali.