Koronastatus bo, koronastatusa ne bo

V sredo, 11. avgusta, smo študentke in študenti izvedeli, kako naj bi izgledalo prihajajoče študijsko leto in ali bo tudi letos možno izkoristiti izredni koronastatus. Zato je čas za … Looneyverzo!

V študijskem letu 2021/2022 bomo za obisk fakultet študentke in študenti morali izpolnjevati pogoj PCT. Enako bo veljalo tudi za zaposlene. Takšen ukrep je bil pričakovan, se pa ob tem zastavlja precej vprašanj, vezanih predvsem na pogoj T, torej na opravljanje hitrega antigenskega testa, ki ne sme biti starejši od 48 ur. Tako kot v vseh drugih dejavnostih, bo tudi na univerzah, kot vse kaže, test plačljiv. Študent in zaposlena bosta hitri test morala opravljati dva- do trikrat tedensko, kar pomeni 24 ali 36 evrov na teden, okoli 100 do 150 evrov na mesec. Znesek ni zanemarljiv in bo prenekateri študentki vsekakor povzročil nevzdržno finančno obremenitev. 

Hitri test bo - tako kot drugod - na področju visokega šolstva plačljiv, ker vlada zaradi možnosti brezplačnega cepljenja ne vidi razloga za financiranje drugih oblik preventive, čeprav je maja napovedala, da bodo testi za študentke brezplačni in se bodo izvajali enkrat na teden. 

Študenti in študentke so letos pričakovali tudi takozvani koronastatus, izredni ukrep, ki bi jim lahko podaljšal študentski status, če bi obrazložili, zakaj v koronaletu niso uspeli normalno spremljati predavanj, se udeleževati vaj in opravljati izpitov. Tako bi koronastatus lahko dobili bolj ali manj vsi, ki bi zanj zaprosili. Možno si ga je bilo zagotoviti v študijskem letu 2020/2021, a tudi takrat so fakultete in oddelki o odobritvi prošenj odločali zelo različno. Medtem ko so na ljubljanski Filozofski fakulteti koronastatus podelili praktično vsem, ki so zanj zaprosili, so na drugih fakultetah, na primer na Fakulteti za šport, prošnje odobrili le redkim. 

Po najnovejših informacijah koronastatusa letos ne bo. Novica je razburila študentke in študente. O svojem primeru spregovorita anonimni študentki. 

IZJAVA

IZJAVA

Zakaj koronastatusa letos ne bo, obrazloži Franc Janžekovič, vršilec dolžnosti direktorja na direktoratu za visoko šolstvo MIZŠ.

IZJAVA

V izjavi smo lahko slišali, da se je ministrstvo o izvedbi lanskega študijskega leta posvetovalo zgolj s fakultetami, ki jim je bilo v interesu potrditi, da so izpeljale vse predvidene ure, v pogovor pa niso vključili študentske populacije, četudi je Janžekovič spomladi na okrogli mizi Radia Študent, na kateri smo govorili prav o položaju študentov, mlade povabil k debati in nas celo prosil, naj sestavimo predloge za MIZŠ. To je pred dvema mesecema storila skupina Študenti še obstajamo, a zahtev na ministrstvu niso vzeli resno. 

IZJAVA

Sicer načeloma velja, da se je študijski proces na daljavo izvedel v celoti, da so študentke v teoriji bojda lahko opravile vse obveznosti, a je MIZŠ popolnoma spregledal vseh ostalih sto faktorjev, ki so študij na daljavo lahko močno ovirali. Mnogi študenti so se bili prisiljeni vrniti domov in so se ponovno znašli v napornih družinskih situacijah. Živeli so v premajhnih domovih, v sobi s še kakšnim sorojencem poskušali poslušati predavanja na Zoomu, imeli so težave z internetno povezavo in podobno. 

Precej je študentk, ki bi morale opravljati prakso, na primer na šolah, pa jim te tega zaradi razmer niso omogočile. Tako so ostale brez več 10 kreditnih točk in s tem brez statusa, kar pomeni, da bodo zraven izpitov, ki so jim morda ostali, morale plačati še zagovor magistrskega dela, ta pa stane več kot tisoč evrov. Več pove študent ljubljanske Filozofske fakultete. 

IZJAVA

Mnogi so izgubili študentsko delo, ki jim je predstavljalo pomemben ali celo edini vir zaslužka. Mnogi so zaradi strogega lockdowna zapadli v depresijo, se spoprijemali z anksioznostjo, samopoškodovalnimi težnjami, osamljenostjo. Naj samo spomnimo, koliko razburjenja je povzročila objava rezultatov raziskave NIJZ, ki je pokazala, kako obupani so mladi. 

MIZŠ je v razmisleku o koronastatusu spregledal vse in ponovno pokazal, da se je popolnoma nesposoben soočati z glavnimi nalogami svoje institucije. Zaupal je zgolj birokratskim dokazom fakultet, ki bodo torej samovoljno odločale, kdo si dodatno leto zasluži in kdo ne. Dejstvo je, da bodo nekatere verjetno bolj občutljive za specifiko lanskega študijskega leta, druge pa bodo arogantno spregledale vse mlade v stiski.

Nobena izmed univerz se do zaključka redakcije ni javno opredelila do odločitve MIZŠ, ki se tiče koronastatusa. Je pa Univerza v Ljubljani včeraj opozorila, da 12. avgusta praznujemo dan mladih, nam čestitala in bralce pozvala, da si na povezavi na njihovi Facebook strani ogledajo zanimive podatke o mladih v Sloveniji. Zanimivo se jim zdi dejstvo, da je na primer skoraj dvakrat več mladih od slovenskega povprečja registrirano brezposlenih. MIZŠ na drugi strani vabi na ameriško vojaško akademijo. Tako to gre, tako se to počne. 

Površne informacije o poteku študijskega leta in prazne obljube pri študentih v že tako težkem času vzbujajo še dodaten občutek tesnobe. Vstopamo v tretje koronsko študijsko leto, nevedoč, ali naj si poiščemo stanovanje v Ljubljani, oddamo prošnjo za študentski dom ali ostanemo doma - v srednješolskem okolju.