A ESCOLA É NOSSA

V brazilski zvezni državi São Paulo že dlje časa potekajo masovni dijaški in osnovnošolski protesti v obliki zasedb šol. Te so se začele devetega novembra, ko je Geraldo Alckmin, guverner 44- milijonske zvezne države, napovedal temeljito prestrukturiranje javnega šolstva. Reforma na nekaterih šolah ukinja najvišji nivo osnovnega izobraževanja, ki je v Braziliji razdeljeno na tri stopnje - od prvega do petega in od šestega do devetega razreda, kar skupaj tvori osnovno šolanje ter tri leta srednje šole. Po dosedanjem sistemu je veliko število javnih šol pod eno streho ponujalo vse tri stopnje, kar pa sedanja reforma ukinja. Tako bo večina šol po novem ponujala zgolj eno ali dve stopnji, študenti ukinjajočih se letnikov pa bodo premeščeni v bližnje okoliške šole.

Po podatkih brazilskega ministrstva za izobraževanje bo reforma prestrukturirala okoli 1000 od sicer 5000 šol, ki se nahajajo v zvezni državi Sao Paulo. Vlada guvernerja sicer kot razlog za takšne ukrepe navaja krčenje populacije šoloobveznih otrok, ki se je po statističnih podatkih v dvajsetih letih skrčila za okoli 2 milijona.

Številni kritiki opozarjajo, da gre pravzaprav za uvajanje varčevalnih rezov pod pretvezo reforme šolskega sistema. Govorili smo z Victorio Tellechea Rotta iz Sveta za hemisferska vprašanja:

klik

Med prej omenjenimi šolami, ki bodo občutile reformo, jih je kar 98 takih, ki se bodo v celoti zaprle, kar je po besedah vladajočih posledica krčenja državnega proračuna v zadnjih letih in s tem zmanjšanega dotoka denarja posameznim zveznim državam. A denarja je očitno več kot dovolj - vsaj za projekte, ki so v interesu vladajočih. Pred pol leta je tako vlada guvernerja Alckimna napovedala izgradnjo 49 novih zaporov. Tovrstna poraba javnega denarja najbolj prizadane najrevnejše sloje prebivalstva, katerih usoda je v veliki meri odvisna od javnega šolstva. Z izgradnjo zaporov in zapiranjem šol gre pravzaprav za kriminalizacijo revnejših slojev prebivalstva in privilegiranje bogatih. Nadaljuje Victoria Tellechea Rotta:

klik

Katastrofalnih posledic, ki jih bo prinesla reforma, se zavedajo predvsem študenti in profesorji, ki so v znak nestrinjanja začeli množično zasedati šole. Trenutno je zasedenih okoli 260 šol, številka pa iz dneva v dan raste. Vse se je začelo s šolo Fernão Dias v eni izmed bogatejših sosesk São Paula. Zahtevam se je začelo pridruževati vedno več študentskih organizacij in gibanj ter sindikat učiteljev. Ob naraščanju števila zasedenih šol pa narašča tudi število poskusov evikcije s strani policije. Ta je še posebej neizprosna in kruta v revnejših soseskah, kjer smo lahko priča uporabi solzivca, pretepanja s pendreki in aretacijam.

Takoj po prvotnih zasedbah se je oglasila tudi sodna veja oblasti, ki je legitimirala početje nezadovoljnih študentov in profesorjev ter se pozitivno opredelila do njihovih zasedb. Pojasnili so, da na zasedbe ne moremo gledati kot na motenje javnega reda in miru, temveč na konkretne politično utemeljene akcije. To pomeni, da pravno-formalno gledano, zasedbe niso ilegalne. A policija kljub temu nadaljuje ofenzivo. Brazilski novinar Kennedy Alencar pojasni:

klik

Victoria Rotta iz Sveta za hemisferska vprašanja pa navede najverjetnejši razlog za takšno neskladje med vejami oblasti:

klik

Zasedbe so kmalu po njihovem začetku presegle nasprotovanje reformi in se lotile opozarjanja na sicer precej duhamorno stanje, ki mori brazilski šolski sistem. Victoria Tellechea Rotta pojasnjuje:

klik

Klavrno stanje, v katerem je brazilska družba, se preko šolstva kaže v izredno slabih razmerah. Premalo plačani in premalo izkušeni učitelji so spomladi tri mesece stavkali in zahtevali boljše razmere, a so v odgovor dobili zgolj udarce s pendrekom in solzivec. Poleg tega so učilnice prenatrpane, zaradi podhranjenih proračunov pa so šole pogosto v izredno slabem stanju. Nadaljuje novinar Kennedy Alencar:

klik

Omenjena reforma guvernerja Alckmina pa bi prenatrpanost učilnic zgolj povečala. Zaradi zapiranja šol bodo učenci primorani hoditi v bližnje okoliške šole, ki so predvsem v predmestjih v slabšem stanju kot osrednje šole. Slednje bodo v duhu reforme zaprli prav zaradi dejstva, da v centrih mest živi večinoma premožnejše prebivalstvo, ki pa, kot smo slišali, izobraževanje išče v privatnih zavodih. Tisti, ki si pa tega ne morejo privoščiti, bodo po novem primorani uporabljati javni prevoz v okoliške kraje.

Kot smo lahko slišali, so študenti in profesorji družno stopili proti strukturnemu nasilju, ki ga vrši regionalna vlada. Ta je brezkompromisno odgovorila z edinim načinom, ki ga pozna - s še več nasilja, tokrat v bolj neposredni obliki. Trenutno na ulicah Sao Paula poleg zasedb šol potekajo masovne manifestacije in blokade večih avenij. Nasilje, s katerim odgovarja oblast in ki je še posebej izrazito v revnejših delih mesta, je zgolj simptom nečesa večjega. Kriza in navidezno pomanjkanje denarja, ki ga je ta prinesla, sta lahko naslovljena na več načinov. Oblast se je očitno poslužila tistega, ki grešnega kozla išče na napačnem mestu in s prstom kaže na tiste sloje prebivalstva, ki so že tako ali tako odrinjeni na rob družbe. Takšen pristop kot po spirali navzdol vodi v čedalje večji razkroj družbe, getoizacijo in fašistoizacijo. Nezmožnost kvazi leve vlade, da prepozna in resnično naslovi vire družbenih problemov, rezultira v iskanju hitrih, a slabo premišljenih odločitvah, kot je na primer gradnja zaporov. Boljši jutri je očitno lahko izborjen zgolj s konkretnimi politično utemeljenimi akcijami in intervencijami v prostor, pri čemer mora biti jasna ena stvar - v boju proti skupnemu sovražniku se bomo morali izkoriščani solidarnostno povezati in predvsem delovati na lastno pest ter se ne zanašati na odtujene strankarske elite.

Po časih optimizma polne zasedbe se kolca Andreju.