A maš na bone?

Občasno imaš na bone, pa nimaš kam z njimi. V sistemu subvencionirane študentske prehrane je – glede na dostopno statistiko od leta 2016 dalje – iz leta v leto manj ponudnikov in hkrati se vse manj študentk sploh odloča koristiti študentske bone. 

Povprečno mesečno število izkoriščenih bonov se je od leta 2016 skoraj prepolovilo, ponudnikov v Ljubljani pa je za približno tretjino manj, to je 223. Maribor jih ima še polovico, Primorska pa le še dobro tretjino. Država je sorazmerno leta 2016 izplačala 12 milijonov evrov za študentsko prehrano, leta 2019 je vsota padla že na 10 milijonov, koronska situacija pa jo je s študijem na daljavo spremenila v štiri milijone in pol. Trend je konsistenten. Zato se zastavlja vprašanje, kako prepričati deležnike študentske prehrane na obeh straneh, ponudnike in študentke, da sodelujejo v sistemu.

Študentska organizacija odgovor vidi v povišanju subvencije, ki ga bomo dočakali z novim koledarskim letom. Za zdaj subvencija znaša 2,82 evra, z letom 2023 pa bo študentki državni denar kril 3,5 evra enega obroka na dan. Sorazmerno s tem se bo zvišalo tudi najvišje dovoljeno doplačilo, ki ga lahko ponudnik študentske prehrane zahteva ob subvenciji. Študentka si bo tako namesto 4,18 evra lahko po novem sama krila do pet evrov in pol. To pa je, kot lahko potrdijo vsi, ki niso rasli v gentrificirani Ljubljani, že skoraj cena samostojne malice, subvencija gor ali dol. 

Je prehrana po takšnih cenah še relevantna izbira za študentski žep? Marko Ruperčič  iz Študentske organizacije Slovenije odgovarja:

IZJAVA

Ruperčič omeni tudi, da je to samo najvišja možna subvencija. Res je sicer, da se veliko ponudnikov odloči za študentski obrok zahtevati nižje doplačilo, a pogled na aplikacijo Študentska prehrana ni zelo spodbuden. Od 135 obratujočih ponudnikov v Ljubljani jih maksimalno plačilo ali le cent manj zahteva 35, samo sedem ponudnikov pa študentki omogoča obrok brez doplačila. Pri teh sedmih gre večinoma za restavracije s hitro hrano in tri poslovalnice pekarne Žito. Gostinci ponujen profit pogosto izkoristijo, kolikor se pač da.

Po besedah nekaterih pa pred zvišanjem subvencije tudi to ni bilo dovolj za kritje stroškov s proizvodnjo hrane. Splošna kriza v gostinstvu je med pandemičnim zaprtjem stopila ob bok vse dražjim surovinam in do takrat nespremenjeni višini subvencije, kar je opazno skrčilo nabor ponudnikov. Cantina Mexicana je aprila zato prekinila pogodbo s ŠOS in v prispevku za medijski portal N1 javno poudarila, da ne želi poslovati z minusom. Ampak dva evra višja skupna cena obroka bi ta problem morda lahko omilila. Iz Gast Holdinga, ki ima v lasti Cantino Mexicano, odgovora o morebitni ponovni priključitvi sistemu do zaključka redakcije nismo prejeli, Ruperčič pa pravi, da pri ŠOS upajo, da bo višja subvencija ponudnike pripeljala nazaj.

IZJAVA

Januarja leta 2021 je študentska iniciativa Lista demokratičnega študentstva oblikovala poziv, kam nameniti znova neporabljen denar iz financiranja študentske prehrane; med prvim valom pandemije je vlada Republike Slovenije financiranje, ki je bilo namenjeno študentski prehrani, pa zaradi zaprtja ni bilo nikoli izkoriščeno, študentom in dijakom razdelila v obliki enkratnega dodatka v višini 150 evrov. Ker se je izpad porabe sredstev nato nadaljeval, so pri Listi namesto ponovnega enkratnega dodatka vsem študentkam in študentom predlagali solidarnostni dohodek za trinajst tisoč ekonomsko najbolj ogroženih posameznic in posameznikov, ki bi po njihovih izračunih lahko znašal 615 evrov. O neporabljenih sredstvih letno in še posebej med pandemično izolacijo smo zato povprašali tudi ŠOS. Ruperčič odgovarja:

IZJAVA

Kakšna pa je izkušnja obroka na bone? O kvaliteti prehrane več pove ena od študentk, ki opravljajo delo inšpektorice za študentsko prehrano.

IZJAVA

Od prenove zakona za urejanje položaja študentov, ki je v veljavi od maja 2022, lahko študentka bone koristi od sedme ure zjutraj do desete zvečer, tudi med poletnimi meseci. A to so le ure, ko koriščenje subvencije omogoča država, gostinci pa si znotraj tega časovnega okvira pravila pogosto postavljajo sami. Tako v nekaterih restavracijah študentkam strežejo samo do neke specifične ure ali po njej ali pa so med poletjem za študentke povsem zaprti, ker pač ni dovolj prometa. Kupec je torej še vedno kralj, a le dokler ni študent.

Visoka doplačila, vse manj ponudnikov, proste roke pri določanju ur za koriščenje bonov … za vse te težave obstajajo možne alternative. Ena izmed njih je razširjen sistem menz s študentsko prehrano. Druga je možnost bonov za koriščenje v živilskih trgovinah, ki je smisel pridobila predvsem med koronskim zaprtjem gostinskih lokalov in splošno draginjo. Priprava hrane doma je lahko pogosto občutno cenejša, hkrati pa lahko takšna rešitev pride prav tudi študentkam z različnimi diagnozami, kot je celiakija. Večina ponudnikov študentske prehrane zanje nima na meniju niti ene ustrezne izbire.  Ruperčič o stališču ŠOS pove:

IZJAVA

Ob tem dodaja:

IZJAVA

Seveda je pomanjkljivost ideje o bonih za živilske trgovine – poleg slabše regulativnosti – tudi predpostavka, da ima vsaka študentka dostop do kuhinje in čas, da si med študijem in študentskim delom še sama pripravlja polnovredne in zdrave obroke. Ideja menz pa ima po mnenju študentske inšpektorice za prehrano vseeno potencial:

IZJAVA

Razpis za ponudnike študentske prehrane se zapre petega septembra. Če bo nabor z obljubo višje subvencije kaj večji, bo razvidno takrat. Če bodo študentke ocenile, da se jim finančno še izplača jesti na bone z višjim doplačilom, pa z novim koledarskim letom. V redakciji smo optimistični. Če nimajo za doplačilo bonov, naj pač jedo potico.

Na kosilo na bone gre Nika.