Faktorizacija na Primorskem

Rektorat Univerze na Primorskem je svoji članici, Fakulteti za humanistične študije, krajše FHŠ, naložil, naj v prihajajočem študijskem letu uro seminarja, ki ga izvede docent, redni ali izredni profesor, ovrednoti kot 0,5 opravljene ure neposredne pedagoške obveznosti. V praksi bi to pomenilo, da bi oseba z izvedbo ene ure seminarja opravila pol ure obveznosti. Na ta način bi se povečalo dejansko število ur neposredne pedagoške obveznosti, ki jih mora oseba opraviti, da izpolni svojo tedensko obveznost. Trenutno je izvedba dela v obliki seminarjev na FHŠ ovrednotena s faktorjem 0,75.

Pravne podlage za takšno faktorizacijo ur neposredne pedagoške obveznosti, kot so predavanja, seminarji in vaje, sicer ni. Zakon o visokem šolstvu določa tedensko število tako imenovanih kontaktnih ur, ki jih morajo pedagogi opraviti, univerzam pa je prepuščena zgolj določitev oblike njihove izvedbe. V okviru zaposlitve za polni delovni čas, torej 40 ur na teden, naj bi tako profesorji in docenti opravili od 5 do 7 ur neposredne pedagoške dejavnosti, asistenti pa do 10 ur. Faktorizacija omogoča, da število dejansko opravljenih ur preseže to zakonsko omejitev.

Kljub temu je faktorizacija ur v takšni ali drugačni obliki prisotna na vseh treh javnih univerzah. Univerza na Primorskem nekoliko odstopa od običajnega pravnega odstopa v tem, da seminarje vrednoti nižje od predavanj oziroma s faktorjem, nižjim od 1. Ustaljeno razhajanje z zakonom se namreč nanaša le na faktorizacijo vaj, ki jih izvaja profesor ali docent, ne pa asistent. Če pogledamo primer Univerze v Ljubljani, je na univerzitetni ravni določeno, da se ura predavanj vrednoti s faktorjem med 1 in 1,5, odvisno od števila študentov. Ovrednotenje seminarjev pa je prepuščeno posameznim članicam univerze. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je ura seminarja na primer enaka eni uri neposredne pedagoške obveznosti.

Z Univerze na Primorskem so nam pisno predstavili tamkajšnjo ureditev. Vrednost ur seminarjev prav tako ni določena na univerzitetni ravni, ampak naj bi jo opredelila vsaka fakulteta glede na predvidevanje svojih finančnih zmožnosti. Že več let naj bi bila tako na Fakulteti za management ter na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ura seminarja ovrednotena kot polovica ure neposredne pedagoške obveznosti.

FHŠ je do sedaj, kot rečeno, pri vrednotenju seminarjev upoštevala faktor 0,75. Navodila vodstva univerze, naj faktor znižajo, so bila po besedah rektorata izdana zaradi slabšega poslovanja FHŠ. Predsednica Sindikata Univerze na Primorskem Elizabeta Zirnstein ob tem opozarja, da bi morale biti opravljene ure, ki presegajo zakonsko omejitev, sicer plačane kot dodatna tedenska pedagoška obveznost, potreba po večjem obsegu dela pa bi lahko pomenila tudi, da bi bilo treba zaposliti dodatne pedagoge. Faktorizacija ni dopusten način, da se temu izogne. O prisotnosti tovrstnih praks temu navkljub in možnostih, ki jih imajo v tem primeru zaposleni, Zirnstein.

Izjava

Z vodstva Univerze na Primorskem smo prejeli pisno pojasnilo, da pri faktorizaciji ne gre za kršitev določil Zakona o visokem šolstvu. Ta naj bi namreč določal zgolj “tedensko obveznost neposrednih pedagoških ur visokošolskih učiteljev in sodelavcev v času organiziranega študijskega procesa glede na primarne oblike pedagoških ur posameznega delovnega mesta”. Pri svojem pravnem sklepanju se rektorat sklicuje na 63. člen Zakona o visokem šolstvu, ki pojma “primarna oblika pedagoških ur posameznega delovnega mesta” sicer ne uporablja. Tako ostaja nejasno, zakaj bi iz zakona izhajalo, da gre zgolj za določitev največjega števila ur glede na primarno obliko izvajanja pedagoške obveznosti.

 

Težav, povezanih z neprimernim odnosom vodstva Univerze na Primorskem do zaposlenih, je bilo v zgodovini univerze sicer že precej. Verjetno najbolj znan nedavni primer je ugotovitev Koprskega delovnega sodišča leta 2017, da je takratni rektor univerze in sedanji pomočnik rektorice Dragan Marušič diskriminiral, poniževal in spolno nadlegoval nekdanjo direktorico študentskih domov Univerze na Primorskem.

Še en nedavni sodno razrešeni primer so nezakonita odpuščanja nekaterih profesorjev leta 2016 ob ločitvi Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, krajše ZRS Koper, od Univerze na Primorskem. Šlo je za raziskovalce, ki so hkrati opravljali pedagoško delo na primorskih fakultetah in so bili zaradi sklepa univerze, da po preoblikovanju ZRS Koper ne morejo več imeti hkrati sklenjenega delovnega razmerja na Univerzi na Primorskem, odpuščeni. Ponujena možnost je bila ali odhod iz novega ZRS Koper ali delo na univerzi prek avtorskih pogodb. Nekateri takrat odpuščeni profesorji so tudi opozorili, da naj ne bi šlo zgolj za ekonomsko motivirana odpuščanja, ampak za načrtno izločitev tistih, ki so kritizirali način vodenja univerze. 

Tudi na samem FHŠ naj ne bi bile nepravilnosti v razmerjih z zaposlenimi nič novega. Na podlagi informacij, ki smo jih prejeli, je na primer razvidno, da je leta 2016 sindikat na sestanku z dekanjo FHŠ Ireno Lazar in rektorjem univerze, ki je bil takrat še Marušič, posredoval zaradi nekaterih nezakonitih pogodb o zaposlitvi. Pri teh je šlo med drugim za nezakonito večletno veriženje pogodb za določen čas. Leta 2015 pa je dekanja FHŠ Lazar spričo pomanjkanja ustreznih prostorov za študij predlagala, naj vsakodnevno popoldansko dežuranje v knjižnici od treh do sedmih oziroma  ob ponedeljkih od petih do sedmih prevzamejo kar profesorji.

Tako celoviti finančni racionalizaciji izvajanja študijskih programov na Univerzi na Primorskem nasproti stojijo visoki stroški za odvetniške storitve, sodne postopke in odškodnine zaposlenim. Leta 2019 se je temu pridružilo še skoraj 700.000 evrov, ki jih je morala Univerza na Primorskem vrniti državi za nenamensko porabljeni denar pri gradnji kampusov Livada in Sonce. Isto leto je tako ministrstvo za šolstvo odredilo revizijo poslovanja univerze, saj so sumili, da sredstva za izvajanje študijske dejavnosti namenja kritju teh, recimo temu, dodatnih stroškov. V postopku revizije po navedbah Univerze na Primorskem sicer niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. Poleg tega pa, kot so sami pojasnili: stroški za sodne postopke, sproženi s strani odpuščenih pedagogov-raziskovalcev, so bili vendarle bistveno nižji od stroškov, ki bi jih univerza imela z nadaljnjim članstvom ZRS Koper.