Izpiti, študentje, statut in univerza

V prejšnji oddaji smo problematizirali novi Statut Univerze v Ljubljani. Dotaknili smo se določenih sprememb, ki se tičejo delavcev v univerzitetnem polju. V tej ediciji pa bomo ob pogovoru s študenti, ki so bili udeleženi pri sprejemanju novega statuta, naslovili še nekatere druge problematike.

Najprej o tem, kako je potekalo usklajevanje novega statuta, še preden je bil ta sprejet prejšnji torek na izredni seji Senata Univerze v Ljubljani. Več o tem nam pove Matej Drobnč, predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani:

Izjava

Ker se počasi bližajo zimski izpitni roki, lahko kot iztočnica za premislek najprej služi sprememba režima opravljanja izpitov. Izpiti kot taki pomenijo zaključek nekega določenega obdobja študija. Na njih se preveri določeno znanje pod načeloma enakimi pogoji za vse udeležence in tako dalje.

Določena točka, ko se je začel sistem opravljanja izpitov spreminjati, je bila uvedba bolonjske reforme in skrajševanje celotnega trajanja študija. S tem, na novo vzpostavljenim pravnim okvirom delovanja univerzitetnih študijskih programov se je spremenilo tudi selekcioniranje v določen program vpisanih študentov. Namesto usmeritve pred vpisom in posveta s profesorji na oddelku tako prvi letnik ponavadi velja za tistega selekcijskega. V drugem primeru pa se selekcija izvaja pri določenem predmetu v prvem in drugem letniku, pri katerem se seznam literature veča do skrajnosti, s čimer se sama struktura smiselnega povezovanja snovi že skoraj poruši.

Kakšne so konkretne spremembe, ki jih glede opravljanja izpitnih obveznosti uvaja nov statut, nam pove Matej Drobnč:

Izjava

Za mnenje glede novih sprememb v statutu, ki se tičejo študentov, smo povprašali tudi vodjo resorja za študijsko problematiko na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani Luko Žusta:

Izjava

Kako pa so bili s spremembami seznanjeni naključni študentje? En vidik nam pojasni študentka Filozofske fakultete:

Izjava

Spremembe v statutu uvajajo na posamezne fakultete organizacijsko obliko upravnih odborov. Tam se bodo lahko naslovili tudi pomisleki glede režima opravljanja izpitov in smiselnosti razdelitve semestrov, ter drugih problematik. A kakšna so v prvi vrsti sploh pričakovanja o zastopanosti študentov v odborih, pove Matej Drobnč:

Izjava

Problematiko zastopanosti študentov v upravnih odborih nam oriše tudi Luka Žust:

Izjava

Nazadnje pa smo vprašanje glede zastopanosti študentov v upravnih odborih postavili študentki na Filozofski Fakulteti:

Izjava

Upravni odbori bodo torej ponudili določeno možnost študentom, da se preko njihovih predstavnikov odprejo razmisleki o študentski problematiki. Kakšne možnosti pa še obstajajo, da bi se v univerzitetnem polju zahtevalo razmislek o nečem, kar se dotika študentov. Na primeru sprejemanja statuta nam to pove Matej Drobnč:

Izjava

Tako se torej spremenjen statut nanaša na študente. A kaj je sploh danes še študij? Študij kot tak je skoncentriran na samo zaključno delo v obliki diplomske naloge, če na primer govorimo o dodiplomskem študiju. Vmesno obdobje pa je obdobje učenja tehnik za prepoznavo določenih problemov in njihovo problematizacijo, ter izoblikovanje študenta v specifičnega intelektualca za določeno področje. S končano diplomsko nalogo vstopi študent na trg delovne sile in v določeno polje, ki se nanaša na njegov naziv.

A če si tekom študija ne pridobi zadosti socialnih povezav, bo svoje diplomsko delo težko objavil v kakšnem zborniku ali v obliki samostojne knjige. Še težje pa se bo zaposlil na področjih, v okvirih katerega bo lahko uporabil skozi študij naučene tehnike problematiziranja. Nastopili bodo tako politično-kulturni boji za možnost pisanja in znanstvenega publiciranja, ter navsezadnje možnost za dostojne delovne pogoje.

V času se torej čas trajanja študija krajša. Univerza se odpira z novimi tehnologijami in pojavi, kot je na primer vseživljenjsko učenje, z njimi pa se razširjajo pedagoški odnosi, zaradi česar prihaja do zatona neke klasične študijske oblike.

Statuta ni spisal vajenec Amadej.