Kaj pa financiranje visokega šolstva?

Leta 2011 je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je Zakon o visokem šolstvu - v nadaljevanju ZViS - neustaven v delu, ki zadeva financiranje visokega šolstva. Problem je v tem, da ne določa obsega in vsebine javne službe, ki se financira iz proračuna. Na ta problem že leta opozarjajo študenti in zaposleni na univerzi, predvsem pa sindikati, a do sedaj so vedno naleteli na gluha ušesa - še vedno namreč ni bil sprejet zakon, ki bi to stanje končno uredil. Ravno obratno - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na čelu z resorno ministrico Majo Makovec Brenčič je pred kratkim pripravilo novelo ZViS-a, ki je šel skozi dolgo in obširno javno razpravo. Kot smo že poročali, je predlog v marsičem sporen, a večja težava je ravno tisto, kar v noveli ni opredeljeno, torej prav področje financiranja javne službe.

Odločba ustavnega sodišča namreč terja predvsem opredelitev javne službe. Zakon bi moral določiti, katere dejavnosti visokega šolstva sodijo v javni interes in v kakšnem obsegu država financira te dejavnosti.

Izgleda, da se ministrstvo očitno sploh ne bo lotilo sistemskih vprašanj. Medtem ko so na ministrstvu baje že začeli s prenovitvijo celotnega ZViS, so v vsega dvodnevno javno razpravo poslali predlog nove uredbe o financiranju. Objavljena je bila tudi brez kakršnegakoli sporočila o objavi, obšla pa je tudi delovno skupino, ki se ukvarja z ZViS-om. Na samovoljno potezo se je že odzval Visokošolski sindikat Slovenije, ki je za ta predlog izvedel šele en teden kasneje, in še to po naključju. Kaj točno se dogaja v tej zmedi, smo povprašali predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Marka Marinčiča:

klik

Vidimo, da gre za malce predelan model glavarin, ki je bil v preteklosti že v veljavi in je v prvi vrsti namenjen krajšanju študija, predvsem na račun kvalitete. Po besedah Visokošolskega sindikata Slovenije gre za formulo: “Čimveč študentov in čimprej čimveč diplomantov, vseeno kakšnih.” Kot pojasnjuje Marinčič, bo glavarinski model nujno vodil k nižanju kakovosti in zahtevnosti študija:

klik

Ministrstvo tako ni pripravljeno urediti neustavnega področja financiranja, po drugi strani pa mimo vseh uvaja nove, že ovržene modele upravljanja. Študij bi moral biti brezplačen in dostopen vsem ter, kar je enako pomembno - kvaliteten in zahteven; študij, ki bi študentom zagotavljal znanje in s tem tudi večjo možnost dobre zaposlitve. Trenutne tendence pa gredo v nasprotno smer; s svojim samovoljnim in oblastniškim obnašanjem ministrstvo sporoča, da se niti ni pripravljeno pogajati o čemerkoli niti ne pristaja na opozorila stroke. Kaj to pomeni za VSS in kako se bodo odzvali na situacijo? Odgovarja Marko Marinčič:

klik

Če zaključimo - v Visokošolskem sindikatu opozarjajo, da gre za poskus zelo dolgoročnih sistemskih sprememb, ki se tičejo vseh na univerzi in še posebej prihodnjih generacij. Po eni strani ministrstvo opozarja na prevelik vpis na univerze, po drugi strani pa ravno s tovrstnimi ukrepi silijo fakultete v masovno vpisovanje. Ob tako pomembni temi je večina medijev tiho, še bolj zaskrbljujoče pa je delovanje ministrstva, ki se je očitno odločilo delati stvari po svoje, brez dialoga.

6 eurov na glavo sta plačana Tine in Grandovec.