Kaj pa glas študentov?
V javnem zavodu Študentski dom Ljubljana, krajše ŠDL, narašča nezadovoljstvo. Bivanje za študente in študentke je spremenjeno vse od marca 2020, ko so se bili stanovalci čez noč prisiljeni izseliti zaradi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, v nadaljevanju odlok. Omejitev bivanja se po poletni prekinitvi nadaljuje od oktobra z novim odlokom. Trenutno lahko v domu bivajo le osebe, ki izpolnjujejo posebne pogoje. Nova sprememba pri bivanju pa velja od 30. januarja, ko so bile v odlok umeščene nove izjeme za bivanje. Od takrat se lahko v študentske domove vrnejo tisti, ki opravljajo laboratorijske vaje ali individualni pouk na univerzah ali samostojnih visokošolskih zavodih.
V oddaji predstavljamo stališča Mi smo ŠDL, nedavno obujene iniciative, ki opozarja na aktualne problematike, s katerimi se soočajo prebivalci in prebivalke študentskih domov v Ljubljani. Te so med drugim trenutni omejeni pogoji bivanja in nepripravljenost uprave, da bi prisluhnila potrebam in stiskam študentov, pa tudi dolgoročni problemi slabe opremljenosti prostorov, stopnjevanje varovanja in nezadovoljstvo z delom varnostne službe, neracionalna potrošnja študentskega denarja in birokratski odnos uprave do stanovalcev in stanovalk. Iniciativa se je sicer prvič oblikovala leta 2015 in je bila aktivna dobro leto. Takrat so študenti in študentke podobno kot zdaj opozarjali na stopnjevanje nadzora, uvajanje varnostne službe in pomanjkanje razumevanja s strani uprave.
Iniciativa Mi smo ŠDL je 17. januarja naslovila pismo članom sveta zavoda ŠDL glede aktualnih problemov v ŠDL. V pismu so opozarjali predvsem na nezadovoljstvo s prilagoditvijo ukrepov, neupoštevanje specifik posameznih domov pri pripravi ukrepov ter na stiske, s katerimi se soočajo študenti in študentke. Menijo, da bi se navodila v praksi lahko izvedla v blažji in učinkovitejši obliki, prilagojeni posameznim domovom in stiskam študentov.
Neugodna bivanjska situacija, ki jo kroji epidemija, pa ni edina stvar, ki povzroča nezadovoljstvo. Neodobravanje sta sprožili priprava in sprejetje Letnega programa dela javnega zavoda ŠDL, ki ga je, sodeč po podpisanem dokumentu na spletni strani ŠDL, svet zavoda obravnaval na seji 18. januarja in sprejel na dopisni seji 22. januarja. O letnem programu dela naj bi bili člani Študentskega sveta stanovalcev, krajše ŠSS, obveščeni le šest dni pred obravnavo. O nezadovoljstvu študentov smo govorili s predstavniki Mi smo ŠDL, ki želijo ostati anonimni.
Predstavnik Mi smo ŠDL o letnem programu dela, krajše LPD, pove še naslednje.
Svet zavoda ŠDL sicer šteje pet članov. Sestavljajo ga trije člani na predlog ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo in znanost, enega člana izvolijo zaposleni iz svojih vrst, le en član sveta zavoda pa je študent. Po funkciji članstvo pripada predsedniku ŠSS.
Glede pozne seznanitve in nevključitve pri pripravi programa dela so člani ŠSS na svet zavoda ŠDL 20. januarja naslovili dopis. Dokument naj bi namreč člani ŠSS dobili v vpogled šele šest dni pred njegovo obravnavo. Člani in članice ŠSS so v dopisu opozorili, da je tak časovni rok za pregled dokumenta neustrezen, saj so člani ŠSS vendarle študenti in zanje trenutno poteka zimsko izpitno obdobje, tudi sicer pa zaradi kratkega roka člani in članice ŠSS niso mogli obravnavati in podati mnenja o dokumentu. K temu pripomore dejstvo, da program dela ni bil predhodno usklajen s ŠSS in člani niso bili vabljeni k sodelovanju pri njegovi pripravi. Tak pristop pa ni naključje, po besedah Mi smo ŠDL ignorantski odnos uprave do študentov in ŠSS traja že dlje časa. Iniciativa Mi smo ŠDL to razume kot pritisk, da se čim več ukrepov sprejme po vzoru uprave. Bivanje v ŠDL je tako urejeno preveč po željah in določilih uprave ter ministrstva, šele nato pridejo na vrsto želje in potrebe tistih, za katere je ŠDL drugi dom.
Alarme pa pri prebivalcih in prebivalkah ŠDL sprožajo načrti glede varovanja. Že med epidemijo je prišlo do začasne ukinitve študentske receptorske službe, zaradi česar se je povečala prisotnost varnostne službe. Njeno uvajanje po besedah Mi smo ŠDL namiguje na postopno ukinjanje receptorske službe, ki jo v obliki študentskega dela izvajajo stanovalke in stanovalci sami. Iz programa dela sicer razberemo, da se bo zadeva nadaljevala s sistematično organizacijo varnostne službe v sodelovanju s študenti-receptorji, vendar pa želijo izvesti tudi določene dodatne sisteme tehničnega varovanja, to sta kontrola pristopa in videonadzor. Glede tega člani Mi smo ŠDL opozarjajo, da si študenti, tudi glede na rezultate ankete ŠSS, ne želijo dodatnega varovanja.
V programu dela je za vpeljavo videonadzornih in kartičnih sistemov namenjenih 30.000 evrov. Nekateri študenti in študentke pa opozarjajo na že tako pretiran nadzor in nezadovoljstvo z delovanjem varnostne službe. Pojavlja se strah, da bi njena dodatna prisotnost vodila v izkoriščanje osebnih podatkov, večji nadzor in zmanjševanje zasebnosti v domovih. Ob tem Mi smo ŠDL opozarjajo na ostale pomanjkljivosti in potrebne investicije, ki bi bolj pripomogle h kvaliteti bivanja in zadovoljstvu prebivalcev in prebivalk. Med neupoštevanimi pobudami naj bi bile kolesarnica v ŠD3 in ŠD4, kolesarnice v domovih Rožne doline, ureditev parkirišč na Kardeljevi, ureditev odlagališč smeti v Rožni dolini in pobude po ureditvi notranjih prostorov v dotrajanih domovih.
Na univerzitetni redakciji Radia Študent spremljamo dogajanje v Študentskem domu Ljubljana. V kratkem lahko pričakujete nadaljevanje oddaje, v katerem bomo predstavili še stališča Študentskega sveta stanovalcev in predstavnikov uprave Študentskega doma Ljubljana.
Tokrat je trenja v ŠDL spremljala vajenka Pika z mentorico Taro.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj