Kaj pa humanistika in družboslovje?

Na Univerzi v Kentu v Veliki Britaniji je bilo 31. januarja 58 zaposlenih obveščenih, da so v nevarnosti odpuščanja, saj vodstvo univerze namerava ukiniti umetniške, humanistične in družboslovne programe. Univerza, ki je bila pred brexitom znana kot evropska univerza s pariškim kampusom, se zdaj želi znebiti programov francoščine, španščine, nemščine, družbene in socialne varnosti, novinarstva, antropologije, glasbene in avdio tehnologije ter umetnostne zgodovine, filozofije, religije in etike. Vsi programi, ki so na univerzinem črnem seznamu, dosegajo visoke rezultate na lestvicah časopisov The Times in The Guardian med primerljivimi programi drugih britanskih univerz.

Vodstvo univerze je zaposlenim in študentkam ponudilo posvetovalno obdobje, sadovi katerega še niso znani, saj poteka do 29. februarja. Zaposlene na univerzi so v protest odločitvi ustvarile mednarodno peticijo, v kateri so zapisale, da je bil predlog za ukinitev programov oblikovan hierarhično ter brez posluha za pomisleke zaposlenih in stroke. 

Vodstvo kot razlog za ukinitev programov navaja dokument z imenom »Vizija Kenta 2030«. Akademičarke so zadnjih nekaj mesecev usklajevale svoje študijske programe z omenjenim dokumentom, kar pa se je zdaj izkazalo za brezpredmetno, saj humanistika in družboslovje sploh nista vključena v portfolio izbranih programov, ki naj bi se jih čez pet let še izvajalo.

Profesor Sforza Tarabochia, avtor profesorske peticije proti ukinitvi, opiše dogajanje zadnjih mesecev na njihovi univerzi, ki je pripeljalo do današnje situacije.

Izjava

Za spletni medij KentOnline je predstavnik univerze povedal, da se spopadajo s finančnimi težavami, saj je od leta 2012 določena fiksna šolnina slabih 11 tisoč evrov letno, ki je po njihovem mnenju spričo inflacije prenizka. Zato bodo denar raje usmerili v tako imenovane prioritetne študije, kot so računalništvo, pravo in biološke znanosti.

Profesorice družboslovnih in humanističnih smeri odgovarjajo, da ukinitev teh programov univerzi ne bo zagotovila visokih zneskov za investicije. Humanistični in družboslovni študijski programi na univerzo privabijo veliko mednarodnih študentk in študentov, šolnine katerih so še enkrat višje od angleških študentk. Z ukinitvijo programov, privlačnih za tuje študentke, bi bila tako univerza lahko na še večjih izgubah. Vodstvo naj bi jim naročilo, naj do konca posvetovalnega obdobja najdejo alternativno rešitev za varčevanje, če ne želijo dočakati ukinitve programov. Kot alternativo bi vodstvo sprejelo samo načrt, ki bi univerzi prihranil kar 113-odstotno vrednost plač zaposlenih na omenjenih oddelkih.

Profesorice in študentke so tako obsojene na negotovo situacijo. Prvim grozi izguba služb, druge pa skrbi, ali jim bo sploh uspelo zaključiti študij, ki so ga vpisale. Vodstvo jih, do zdaj neuspešno, pokuša miriti s šibkimi zagotovili, da bodo vsaj svoj diplomski študij kljub spremembam lahko dokončale. Svoje pomisleke nam je zaupal tudi profesor Sforza Tarabochia.

Izjava

Zaposlene in študentke so se začele organizirati, da preprečijo oziroma vsaj minimalizirajo predlagane ukinitve programov s peticijami. Profesorska in študentska peticija sta deležni množične podpore, a se ta še ni izkazala kot zadosten pritisk na vodstvo. Več za našo oddajo pove Asleigh Hendra, študentka antropologije, ki je začela študentsko peticijo za ohranitev študijskega programa antropologije.

Izjava

Zaenkrat je torej izobrazba na univerzi kvalitetna, a študentke skrbi prihodnost njihovih programov, saj ni jasno, ali bodo profesorji lahko nadaljevali s svojim delom in kaj se bo zgodilo s predmeti, če ne bo nikogar, ki bi jih poučeval. 

Študentka je po tem, ko je opazila pomanjkanje mobilizacije, predstavila težavo tudi na drugih oddelkih. V torek so študentke različnih oddelkov tako organizirale protest na dveh kampusih univerze, v Medwayu in Canterburyju, ki se ga je udeležilo med 200 in 300 ljudi. Javno so poudarjale, da bi z ukinitvijo teh smeri univerza izgubila pomen ter povzročila tako imenovan »cold spot« za humanistiko in družboslovje ter sodobne jezike v jugovzhodnem delu Anglije. Takšen primanjkljaj bi prizadel predvsem lokalne študentke iz socialno šibkejših okolij, hkrati pa bi to zmanjšalo število učiteljev tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah. Odziva vodstva niso dobile, zato že oblikujejo načrt naslednjih protestnih podvigov.

izjava

Odziva vodstva do zaključka redakcije nismo dobile niti me, ko smo jim pisale z novinarskimi vprašanji o razlogih za odločitev in poteku pogajanj z zaposlenimi.

Da pa situacija ni osamljen primer, priča dogajanje na Univerzi Aberdeen na Škotskem, kjer se je vodstvo 30. novembra odločilo ukiniti jezike, prevajalstvo in tolmačenje zaradi slabe finančne situacije. Tudi tam je zaposlenim vodstvo predpisalo posvetovalno obdobje, vendar so vsi možni kompromisi pomenili velike izgube služb. Zaposlene in študentke so 7. februarja stavkale proti ukinitvi jezikov ter dosegle dogovor, da se ukinejo le enopredmetni študiji francoščine, keltskih jezikov, nemščine in španščine. Še vedno pa 30 zaposlenim grozijo odpuščanja. Zmanjšanje števila delovnih mest na univerzi, ki je pomembna zaposlovalka v severnovzhodni Škotski, bo imelo tudi gospodarske posledice. Vendar pa se posledice takšnih rezov ne končajo le na ekonomski ravni, segajo tudi na kulturno področje, saj je Univerza Aberdeen ena od le štirih univerz na svetu, ki ponujajo študij keltskih jezikov. Da je vse skupaj del mednarodnega ekonomskega in političnega trenda, pa je poudaril tudi naš sogovorec.

Izjava

Lahko mednarodna akademska skupnost kako pripomore študentskim in profesorskim pobudam v obeh primerih ukinitev? Odgovarja študentka Hendra:

Izjava

Peticije za ohranitev jezikoslovnih, humanističnih in družboslovnih študijskih programov na obeh univerzah lahko podpišete preko povezave pod prispevkom na spletni strani Radia Študent.

Časovne razlike je preračunavala Katja, izračune pa je preverjala Nika.

Foto: Ash87it