Kaj pa mavrične vsebine?

V današnjem popoldnevu bomo prečesavali učne vsebine šol na Škotskem in pri nas. V preteklem letu je škotska vlada sprejela strategije, s katerimi bodo pedagoški delavci in delavke primorani v učne načrte javnih šol vključiti LGBTIQ+ teme, v nadaljevanju LGBT. S tem krovnim pojmom poimenujemo lezbično, gejevsko, biseksualno, transspolno in interspolno skupnost ter vse, ki se v omenjenih oznakah ne najdejo.

Pripadnice in pripadniki manjšin so v javnih prostorih, kjer se soočajo z družbeno nesprejetostjo, pogosto zapostavljene. Raziskave s Škotske so pokazale, da se njihove učenke in učenci, ki so se identificirali z LGBT skupnostjo, v šolskem okolju niso počutile zastopano, počutile so se izključeno in v večji meri so se počutili izpostavljeno. Država s severa britanskega otočja je tako lani storila pomemben korak k boljšemu vključevanju oseb z manjšinskimi spolnimi usmerjenostmi in identitetami v družbo.

Škotska, ki velja za eno izmed bolj odprtih držav v Evropi glede LGBT skupnosti, je k reševanju problematike pristopila na državnem nivoju. Pobudnica za bolj vključujočo izobrazbo je bila sicer dobrodelna organizacija Time for Inclusive Education. Skupaj z vlado so pripravili predloge učnega načrta in izvedli seznanjanje pedagoškega in strokovnega kadra z LGBT vsebinami. Pri nas pa vključevanje vsebin v proces šolanja zaenkrat ostaja na nivoju društev, nevladnih organizacij ter posameznih učiteljic in učiteljev.

O vključujočem izobraževanju na osnovnih in srednjih šolah in o učnih načrtih obrazloži Katja Sešek, programska_i vodja na področju mladine pri društvu Legebitra.

IZJAVA

Sogovorka_ec dodaja, da sodelujejo s šolami tako v Ljubljani in osrednji Sloveniji kot v ostalih srednje velikih mestih. Predsodek, da periferija zaostaja, tako ni čisto na mestu. Šole, ki bi želele vključiti naslovljeno tematiko v program, jih pogosto kontaktirajo same. Kako pa izberejo teme pogovora?

IZJAVA

Društvo Legebitra je vključeno v mrežo mladinskih centrov v Ljubljani in tako pogosto izvaja izobraževanja za mladinske delavke in delavce. Izobraževanja in usposabljanja učiteljic in učiteljev ter strokovnega osebja o LGBT tematikah se izvaja dokaj redko, čeprav bi bilo to potrebno.

O kompleksnosti položaja pedagoških delavk in delavcev spregovori Sešek:

IZJAVA

Sešek dodaja:

IZJAVA

V letu 2019 je bila izvedena raziskava LGBT mladi – prebijmo molk v šolah o izkušnjah pripadnic in pripadnikov skupnosti v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Gre za prvo nacionalno raziskavo, ki se ukvarja s to tematiko. Znotraj nje so se dotaknili tudi teme vključujočega kurikuluma. Poročilo raziskave lahko pričakujemo spomladi letos.

Najpomembnejši del procesa edukacije so učenke in dijaki. Pedagoške delavke in delavci so torej obvezani k zagotavljanju optimalnega razvoja in varnega okolja. Več pove Sešek:

IZJAVA

Šola je za mlade ena izmed poglavitnih dejavnikov socializacije. V njej se v veliki meri naučimo ravnanja s sočlovekom ter razumevanja sebe in okolja. Učenci in dijakinje se morajo v njej počutiti varne in sprejete. Z vključevanjem LGBT vsebin lahko tako šola postane prostor, ki stigmo zmanjšuje in razbija. 

 

Loku mavrice je sledila vajenka Klara z mentorico Evo.