Kaj pa nekolegij?

V ponedeljek smo v etru Radia Študent prebrali pismo študentov stanovalcev Akademskega kolegija, v katerem so ti naslovili pomanjkanje informacij glede svoje morebitne izselitve iz omenjenega študentskega doma in svojo nejasno bivanjsko situacijo, ki bi lahko temu sledila. Po njihovih informacijah bi se morali iz Akademskega kolegija izseliti že konec tega študijskega leta. 

V današnji oddaji Kaj pa univerza? bomo naredili pregled dogajanja okoli predaje upravljanja z delom nepremičnine na Baragovem semenišču, kjer so nastanjeni študentje, ki je sedaj, po prevzemu od Študentskega doma Ljubljana, krajše ŠDL, ponovno v rokah Mestne občine Ljubljana. Slednja naj bi se glede na občinske načrte odločila po letu 2020 speljati obnovitveni proces celotnega kompleksa Akademskega kolegija, pri katerem pa še ni točno določeno, kakšna bo namenska uporaba po prenovi. Zaradi tega so študentje, ki jim je trenutno tam na voljo dobrih 200 ležišč, zaskrbljeni nad svojo bivanjsko situacijo v ne tako daljni prihodnosti.

Pomnimo: Mestna občina Ljubljana si lasti celoten kompleks, v katerem poleg študentskega doma delujeta tudi Pionirski dom in Mladinsko gledališče. Študentje, ki bivajo v Akademskem kolegiju, so januarja prejeli neuradne informacije, da naj bi jih občina nameravala izseliti. Z nami se je pogovarjal David Muster, stanovalec v študentskem domu, ki nam je za začetek opisal, kako so sploh dobili informacije o izselitvi.

Izjava

V preteklih dneh so študentje deloma prek medijev deloma pa prek pogovorov z vodstvom ŠDL dobili boljšo sliko svoje situacije. Muster v nadaljevanju o novih informacijah, ki so jih prejeli.

Izjava

V preteklem tednu se je na dogajanje odzvalo več deležnikov. Na občini pravijo, da naj bi bil problem dejstvo, da ŠDL za prostore Akademskega kolegija ne plačuje najemnin - njihova ponudba je, da lahko Akademski kolegij ostane študentski dom še tri leta pod pogojem plačila najemnine približno 43.000 evrov mesečno. Ministrstvo in ŠDL iščeta rešitve za bivanjski problem študentov in sta v pogajanjih z občino. Študentom so zagotovili, da ne bodo ostali na cesti.

V nadaljevanju nam je Muster povedal, kakšna je trenutna situacija stanovalcev Akademskega kolegija:

Izjava

Svoj lonček so pristavili tudi na Študentski organizaciji Slovenije in Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. V skupni izjavi so se kritično odzvali na dogajanje in predlagali štiri stvari: prvič, da naj študentje ostanejo v Akademskem kolegiju, drugič, da naj občina ali dovoli, da študentje ostanejo v Kolegiju po razumni najemnini, ali pa naj sama odpre svoj študentski dom. Tretjič, da naj vlada oziroma ministrstvo zagotovi sredstva za gradnjo novih študentskih domov, in zadnjič, da naj se iščejo rešitve za širšo bivanjsko krizo mladih. 

Na tem mestu je prav, da še enkrat opozorimo: ne gre le za en študentski dom, gre za to, da je trg nepremičnin v Ljubljani za mlade težko dostopen in da so študentski domovi tudi na splošno popolnoma zapolnjeni. To pomeni, da študentom, ki ne dobijo postelj v študentskem domu, študij predstavlja velik strošek, ki je morda za nekatere celo prevelik in nedosegljiv. Tudi stanovalci Akademskega kolegija opozarjajo na stanovanjski problem Ljubljane, pravi Muster. 

Izjava

Kako bodo tekla pogajanja med ŠDL in mestno občino, bo pokazal čas. Nas pa je zanimalo, kaj načrtujejo stanovalci Akademskega kolegija. Muster. 

Izjava

Težko je reči, kakšna bo končna usoda Akademskega kolegija. Čeprav se tako študentje kot tudi ŠDL borita za ohranitev študentskega doma, se dozdeva, da je ta le trn v peti velikih načrtov, ki jih ima občina z okolico Kolegija. Pozabiti pa ne smemo, da je trenutno dogajanje zgolj simptom globljega problema: študentskih domov je premalo, prav tako pa se v Ljubljani zgradi premalo dostopnih stanovanj. 

Problem študentskih domov in stanovanj v Ljubljani traja že vsaj od leta 1968 - takrat je bila povod protesta v Rožni dolini ideja, da naj bi študentske domove poleti oddajali turistom, študente pa izselili. Protesti so, pomnimo, prinesli veliko sprememb, od odcepitve slovenskih študentov od Zveze študentov Jugoslavije pa vse do ustanovitve Radia Študent. Malo za šalo, malo zares torej žugamo občini: ne podcenjujte študentov!