Kaj pa participacija mladih?

V sredo 27. novembra je v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije - ZPMS ob 30. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah in prav tako 30. obletnici programa Otroški parlamenti potekala konferenca o participaciji otrok. Minister za šolstvo Jernej Pikalo, ministrica za delo Ksenija Klampfer, Nacionalni odbor za Otroške parlamente in ZPMS so na konferenci podpisali pismo o sodelovanju na področju krepitve participacije otrok v različnih družbenih in političnih sferah. 

V okviru konference je potekala tudi vodena razprava med otroki in odločevalci z naslovom Kaj otroci in mladi za okrepitev participacije pričakujemo od odločevalcev?. V prihajajočih minutah bomo slišali nekaj izsekov omenjene razprave. 

Tin Kampl, direktor Urada RS za mladino MIZŠ-ja, je izrazil mnenje, da so mladi sposobni soodločati o pomembnih temah že takrat, ko sami ocenijo, da to zmorejo. 

IZJAVA

Ob tem je dodal, da bi večji uspeh dosegli, če bi k aktivnemu državljanstvu in javni participaciji stremeli že v predšolskem obdobju. 

IZJAVA

Kampl je delil še informacijo, da naj bi več interesa za javne zadeve imeli tudi mladi, ki so v otroštvu oziroma mladosti včlanjeni v različne skupinske organizacije ali društva.

IZJAVA

K zanimanju za družbo in politiko pa spodbuja še program otroški parlamenti, ki je, kot je navedeno na spletni strani ZPMS-ja “program vzgoje otrok za aktivno državljanstvo in demokracijo”. Z otroškimi parlamenti se otroke spodbuja k sodelovanju v družbenem življenju in izobražuje o človekovih in državljanskih pravicah. Parlamenti se izvajajo v večini slovenskih osnovnih šol, nato pa se nadgradijo še na regionalni ravni in zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Vprašanja oziroma temo izberejo osnovnošolke in osnovnošolci sami. Sara, Katja in Neža, udeleženke razprave, so povedale, katere teme bi morale biti v šoli bolj prisotne.

IZJAVA

IZJAVA

IZJAVA

Program Otroški parlamenti se je na pobudo učencev začel izvajati leta 1990. Pri pripravah jim pomagajo mentorji, učitelji in svetovalni delavci, “izven šole pa regijski koordinatorji, ki praviloma delujejo pri lokalnih zvezah in društvih prijateljev mladine”, je zapisano na strani ZPMS. Kampl je na vprašanje o razumevanju in spoštovanju otroških mnenj delil naslednje stališče.

IZJAVA

Izrazil je mnenje, da bi mladi lahko sodelovali pri pripravi Bele knjige o vzgoji in izobraževanju.

IZJAVA

Za konec je Kampl objasnil, kako mlade v tovrstne javne razprave in dogodke velikokrat vključujemo zgolj za okras in predstavil stopnje participacije.

IZJAVA

Obenem pa tudi mladi ne zaupajo v svoje sposobnosti in izgubijo motivacijo za aktivno participiranje. Mojca Kambič, podsekretarka z Direktorata za družino z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je udeleženkam in udeležencem svetovala naslednje.

IZJAVA

Kampl je izrazil optimizem do vključevanja mladih v družbeno življenje. 

IZJAVA

Četudi je bilo slišati, da odločevalci sprejemajo mnenje mladih in ga želijo ter nameravajo upoštevati v nadaljnih odločanjih o šolskih politikah, v razpravi ni bilo omenjeno, da večina mladih - volji za spreminjanje šolstva in politike navkljub - ni opremljena z dovolj informacijami, ki bi omogočale vzpostavitev kritičnega stališča do javnih in drugih družbenih zadev. S tega vidika je še vedno bolj smiselno, da so odrasli tisti, ki z avtoriteto in gotovostjo sprejemajo odločitve za najmlajše, saj ti še ne morejo nositi odgovornosti za svoja dejanja, kaj šele za dejanja pedagogov in drugih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja.

Besedam odločevalcev ne verjame Hana.