KAJ PA PLAČILO ZA ŠTUDENTSKO DELO?

Medtem ko ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec poziva vse študente, brezposelne, delavce na čakanju in mlajše upokojence k opravljanju začasnega podplačanega dela v kmetijstvu, se študentje srečujejo s še eno posledico epidemije. V tem času je bil izmerjen več kot 90-odstotni upad oglasov za študentsko delo, hkrati pa se povečuje tudi število zamud pri izplačevanju plač za čas pred epidemijo.

V današnji oddaji Kaj pa univerza? bomo prisluhnili odzivu študentskega servisa, nasvetom Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter izjavam študentk, ki so se znašle v tej situaciji. Oglasilo se je več študentk in študentov, večina pa zaradi občutljivosti teme in slabe vesti zaradi govorjenja proti delodajalcu ni želela podati izjav. Študentka, ki je želela ostati anonimna, nam je opisala svojo situacijo.

S podobnimi problemi se sooča tudi študentka, ki je dobila izplačano le tretjino plače.

Na zamujanje izplačila opozarja tudi naša sodelavka Maruša.

Maruša dodaja še.

Po zadnjih dostopnih podatkih - številke se od vira do vira razlikujejo - v Sloveniji deluje okrog 20 študentskih servisov. Med njimi se je oblikoval tripol, sestavljen iz ljubljanskega e-Študentskega servisa, kranjskega Mjob-a in študentskega servisa Maribor.

Pogledali smo, kaj v primeru zamujanja s plačilom koristnikom svojih storitev nudi študentski servis. Za odgovore smo povprašali Sašo Praček iz e-Študentskega servisa. Ta je znan po zalaganju nekaterih plačil študentom vnaprej. Podatka o tem, koliko študentov trenutno čaka na izplačilo, nismo dobili. Praček pove le kakšno je razmerje med tistimi, ki so jim izplačilo založili, in tistimi, ki jim ga niso.

Opozarja, da morajo podjetja, za katera zalagajo denar, zadostiti strogim kriterijem, saj je zalaganje plač za študentski servis zelo tvegano.

Dodajamo, da je po informacijah drugih servisov zalaganje že skoraj obvezna storitev študentskega servisa, če ta želi biti konkurenčen. Glede na to, da ima e-Študentski servis največji tržni delež med servisi v Sloveniji, nas je zanimalo, koliko dobička so ustvarili in zakaj so ga porabili.

Razmišljali smo, zakaj presežka, pridobljenega v lanskem letu, v teh razmerah ne založijo za plačilo vsem čakajočim in s tem olajšajo krizno situacijo.

In kaj lahko naredijo študentje, ki imajo že narejen obračun ur in dopisan datum izplačila, pa še nimajo denarja? Ponovno Praček.

Praček opiše nadaljnji postopek, ki ga vodi študentski servis.

Dodaja še, da taka podjetja odstranijo iz ponudnikov prostih del.

S stopnjevanjem krize v študentskem servisu pričakujejo naraščanje števila neplačnikov in menijo, da so na to pripravljeni.

Kljub strogim kriterijem za podjetja ter postopkom izterjave, ki jih študentski servis izvaja že od leta 2008, pa kaže, da bodo študentje v tem času še naprej čakali na izplačila. Za pravni nasvet smo se obrnili na Barbaro Murn iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Pove še, da se študentje trenutno nanje ne obračajo zaradi zamujanja izplačil, ampak predvsem poročajo o finančnih težavah, ki jim jih povzroča izguba dela.

Kdo bo torej poskrbel za študente, ki so zaradi epidemije izgubili delo, številni pa so ostali tudi brez plačila za marec in celo februar? Enkratno izplačilo dodatka vsem študentom v višini 150 evrov, za vlogo katerega stran trenutno ne deluje? Je sploh mogoče pričakovati izplačila in če ja, kdaj? Glede na odgovore e-Študentskega servisa - servisa z največjim tržnim deležem ter največjo bazo študentskih delavcev in delavk - lahko sklepamo, da bodo študentje na izplačila še dolgo čakali.

O zamudah in izgovorih je poročala vajenka Eva.

Opomba: v oddaji je bilo rečeno, da gre za 90 odstotni upad ponudbe študnetskega dela. Popravljamo, da gre za 90 odstotni upad oglasov za študentsko delo.