Kaj pa zasebni vrtci?

Oddaja

Kaj pa zasebni vrtci?

25. 1. 2024 - 17.00

2024-01-25-kaj-pa-univerza-kaj-pa-zasebni-vrtci.mp3

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pripravljajo spremembe zakona o javnih vrtcih. Eno od področij, ki jih bodo preučili, so tudi zakonske rešitve ustreznosti financiranja sistema zasebnih vrtcev. Ko je ta informacija prejšnji teden prišla v javnost, so se nanjo burno odzvale različne iniciative zasebnih vrtcev, ker menijo, da to pomeni ukinitev zasebnih vrtcev.

Za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o vrtcih so na ministrstvu določili delovno skupino, ki je z delom začela decembra lani. Sestavljajo jo predstavniki ministrstva, treh reprezentativnih združenj občin, Skupnost vrtcev Slovenije, Združenje ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije, Sindikat vzgoje in izobraževanja, krajše Sviz, Sindikalna konferenca predšolske vzgoje ter Združenje zasebnih vrtcev Slovenije. Skupina se je doslej sestala samo dvakrat, nekdo od udeležencev delovne skupine pa je interno gradivo predlogov sprememb nato posredoval javnosti.

Omenjeno gradivo predvideva preučitev ustreznosti sistema financiranja zasebnih vrtcev, ki nimajo koncesije, a so upravičeni do prejemanja sredstev za vključene otroke iz občinskega proračuna v višini 85 odstotkov sredstev, ki bi jih občina zagotavljala, če bi bili otroci vključeni v javni vrtec. Predlagane spremembe bi prekinile financiranje vrtcev brez koncesije. Programi, kot sta montessori in waldorfski vrtec, bi ostali na enakem položaju kot do sedaj.

Na ministrstvu izjav za javnost o zadevi ne dajejo, saj vztrajajo, da je postopek oblikovanja in sprejemanja konkretnih sprememb šele na začetku ter da bo vključevanje pripomb javnosti mogoče, ko bo predlog novele dejansko sestavljen. O predlogih novele naj bi zopet razpravljali februarja na naslednji seji delovne skupine. Tudi Tomaž Popovič, predsednik Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, pravi, da je za komentiranje situacije še prezgodaj.

Univerza / Kaj pa univerza

Kaj pa otroci v vrtcih?

Polemiziranje z javnimi in zasebnimi vrtci

Hana Hunjet

/ 2. 8. 2019

Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, se strinja, da se je o problematiki tako zgodaj v procesu težko opredeljevati, predstavi pa širše vrednote, ki jih zagovarja skupnost vrtcev.

Izjava

Enakih metod potrpežljivosti pri izrekanju o nastavkih sprememb pa se ne poslužujejo tudi predstavniki zasebnih vrtcev, ki v medijih jasno izražajo svoje ogorčenje nad predlogom.

Predsednica združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik pravi, da v združenju predlogu nasprotujejo. Če občine ne bodo financirale zasebnih vrtcev, si jih starši ne bodo mogli več privoščiti. Trdi, da niti občine niti ministrstvo nimajo jasne analize glede prostih mest in plačevanja.

Informacija ne drži, saj je na spletni strani ministrstva evidenca vzgojno-izobraževalnih zavodov in programov, kjer lahko dostopamo do podatkov o zasedenosti javnih in zasebnih vrtcev. V Ljubljani je na čakalni vrsti 201 čakajoči za prvo starostno obdobje in 16 čakajočih za drugo, v Kranju pa 80 za prvo in 15 za drugo. Ostale občine nimajo čakalnih vrst oziroma so te zanemarljive.

Cene zasebnih vrtcev so v Kranju in Ljubljani dražje od slovenskega povprečja, ki je 585 evrov brez subvencije. Za prvo starostno obdobje se gibajo med 680 in 975 evri, medtem ko javni vrtec v Ljubljani stane 732, v Kranju pa okrog 614 evrov. Zasebni vrtci so tako občutno dražji od slovenskega povprečja javnih vrtcev, v Ljubljani in Kranju pa so skoraj primerljivi.

Nataša Maletič iz zasebnega vrtca Čarobni svet poudarja, da so zasebni vrtci financirani zgolj za stroške otroške oskrbnine. Prostore za delovanje imajo v najemu. Že zdaj se ji zdi 85-odstotno financiranje premajhno. Ob tem dodaja, da bi podeljevanje pravice do določanja višine financiranja občinam pomenilo močan poseg v otrokove pravice.

Tamara Peklar Korošec, direktorica zasebnega vrtca Vilinski gaj, idejna ustanoviteljica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije in podpredsednica Združenja direktorjev zasebnih vrtcev Slovenije, trdi, da bi možnost ukinitve subvencije z dvigom stroškov za starše v zasebnih vrtcih na eni strani vzpodbudila elitizem in na drugi delo na črno. V izjavi za Radio Študent je zapisala, da se v javnosti napačno predstavlja financiranje zasebnih vrtcev, saj da ti od države in občine ne dobijo ničesar. Subvencija po njenih besedah namreč pripada staršu, zasebni vrtci pa v njegovem imenu občini samo izstavijo račun. Ocenila je, da naziv zasebni vrtec pri ljudeh spodbudi napačne asociacije, in poudarila, da so zasebni vrtci neprofitne organizacije, saj če to ne bi bili, po zakonodaji ne bi mogli biti vrtci.

Citiramo: »Dikcija zasebni in javni vrtci je zlorabljena in se uporablja za politično manipulacijo javnosti. Zasebni vrtci smo del javne mreže, saj smo vpisani v razvid vrtcev Slovenije, tako kot javni vrtci, enako regulirani in vpisujemo vse otroke, brez izjem. Tako so vsi vrtci v Sloveniji javni vrtci, razlikujemo se le po tem, kdo je ustanovitelj.« Konec citata.

Čeprav se tudi pri Svizu kot pri ostalih organizacijah javnega izobraževanja, ki imajo predstavnike v delovni skupini, o vprašanju ukinjanja subvencij javno še ne izrekajo, se je njihov glavni tajnik Branimir Štrukelj vseeno opredelil do izjave, da zasebne in javne vrtce ne loči nič drugega kot ustanovitelj.

Izjava

Mnenje je za naš radio podala tudi podžupanja občine Kranj, Manja Zorko. Povedala je, da morajo država in lokalne skupnosti najprej poskrbeti za krepitev mreže javnih vrtcev. Podeljevanje koncesij za zasebne vrtce je dopustno le ob pomanjkanju prostora v javnih. Kadar so v občinah v javnih vrtcih prosta mesta, financiranje zasebnih vrtcev ni smiselno, saj to ni učinkovita poraba javnih sredstev. V občini Kranj tako javna sredstva raje porabljajo za gradnjo novih in sanacijo starejših javnih vrtcev.