Kako zaračunati vpisnino brez zaračunavanja vpisnine

Medtem ko študentarija v Ljubljani zaključuje svoje študijske obveznosti in nabira kreditne točke za vpis v višji letnik, je tiste, ki so se že vpisale v dodatno leto ali višji letnik, presenetil nov račun referata visokošolskega zavoda. Ta kot prispevke za študij za študijsko leto 2023/24 ne vključuje več postavke vpisnina kot v preteklih letih, ampak druge postavke, ki skupno znašajo več kot vpisnina v preteklih študijskih letih. V današnji oddaji Kaj pa univerza se sprašujemo, zakaj se cena prispevkov za študij viša in zakaj informacija o tem študentke in študente doseže šele ob zaključenem vpisnem listu.

Kljub temu, da račun prispevkov za študij pred začetkom novega študijskega leta izda referat visokošolskega ali višješolskega zavoda, cenik prispevkov in storitev za študij, poleg pristojnega ministrstva, regulira Univerza v Ljubljani, krajše UL. Ta v ceniku določi najvišjo ceno prispevkov in storitev, ki jo lahko visokošolski in višješolski zavodi študentkam zaračunajo. Aktualni cenik za prihodnje študijsko leto je upravni odbor univerze tako sprejel na 12. seji, ki je potekala 26. januarja letos. 

V preteklih študijskih letih je vpisnina za prvi vpis v program znašala 29 evrov, vpisnina za vpis v višji letnik, dodatno leto ali ponavljanje letnika pa 21 evrov. Kot je zapisano v Pravilniku o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL, so bili v vpisnino vključeni stroški študentske izkaznice in nalepke, potrdilo o vpisu za naslednje študijsko leto, prispevek za informacijski sistem UL in članic UL ter prispevek za letno članarino za knjižnice članic UL, NUK in CTK. Skupni znesek postavk članarine knjižnic in uporabe informacijskega sistema, ki sta nadomestili vpisnino, znaša dobrih 30 evrov. Cena naj bi narasla tudi zato, ker je univerza v zadnjih letih »korenito spremenila način vpisa in vodenja evidenc ter informacijske podpore, ki omogočajo brezpapirno poslovanje«, v kar je vlagala lastna sredstva.

Na ljubljansko univerzo smo naslovile vprašanje, kako so določili znesek, ki pokriva pravico do uporabe informacijsko-komunikacijske opreme, ter kaj postavka sploh vsebuje. Odgovorili so, da so vanjo vključene na primer licence za programsko opremo univerze in članic, na primer med kovidom popularni Exam.net ali platforma Zoom, poleg tega pa tudi dostop do notranjega omrežja univerze in članic in brezžično omrežje Eduroam. Višina je določena iz količnika stroškov, ki jih imajo z razvojem in vzdrževanjem študentskih informacijskih sistemov, plačilom licenc, ter števila vpisanih študentk. Prispevek študentk v ceniku znaša tretjino tako izračunanih stroškov. V odgovoru so še zapisali, da bi univerza višino sredstev v ceniku lahko zaračunala po dejanskih materialnih stroških, kot jim to omogoča Zakon za urejanje položaja študentov, krajše ZUPŠ, česar pa niso storili, saj so se odločili za bistveno nižje zneske.

Lani sprejeti ZUPŠ je posegel v Zakon o visokem šolstvu s tem, da je v 77. člen dodal odstavek, citiramo »za redni in izredni študij javni visokošolski zavodi ne smejo zaračunavati vpisnih stroškov, kot so stroški izbirnih postopkov, vpisna dokumentacija, indeks, študentska izkaznica in podobno. Drugi prispevki za študij se študentom zaračunajo po dejanskih materialnih stroških, ki jih imajo javni visokošolski zavodi.« Konec citata. Pri sprejemanju zakona je sodelovala tudi Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, v kateri so vpisnino prepoznali kot skriti strošek študija. Ali so pričakovali, da se bo zaračunalo takšne postavke, ki so bile prej že vključene v ceno vpisnine, pove predsednica ŠOS-a, Marike Grubar. 

IZJAVA

Poleg teh stroškov se na ceniku draži tudi komisijsko opravljanje izpita, opravljanje izpita za predmet za vse stopnje študija za osebe brez statusa, obravnava vlog z izdajo sklepov za nadaljevanje in dokončanje študija po prekinitvi več kot dve leti, izdaja dvojnika oziroma nove diplomske listine in izdaja dodatnega izvoda priloge k diplomi. Iz Univerze v Ljubljani so nam odgovorili, da so cene višje zaradi rasti cen življenjskih potrebščin. Ali se v ŠOS strinjajo, da se zaradi inflacije zvišajo prispevki za študij, pove Grubar.

IZJAVA

Pri spreminjanju cenika prispevkov in storitev UL se pojavlja vprašanje, zakaj so študentke in študenti o tovrstni spremembi obveščeni šele po zaključenem vpisnem listu. Na ljubljansko univerzo smo naslovile vprašanje, kako študentke in študente obveščajo o spremembah cenika. Odgovorili so, da so ceniki za študijska leta objavljeni na spletnih straneh univerze in njenih članic ter dodali, da so se o zvišanju cen morali strinjati tudi študentski sveti članic. 

Z istim vprašanjem smo se tako obrnile na predsednika študentskega sveta Univerze v Ljubljani, krajše ŠS UL, Miho Kosca, ki je dejal, da predstavniki članic obveščajo glede na statut in avtonomijo univerze - študentk in študentov na svojih fakultetah torej o spremembah cenika niso obvestili s posebnim oznanilom. Na vprašanje, kakšno stališče so v svetu zavzeli ob spreminjanju cenika, je Kosec odgovoril zgolj, da ŠS UL o tem ne odloča, v 67. členu statuta univerze pa sicer piše, da svet »daje mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov«, tako da so ob spreminjanju morali zavzeti neko pozicijo. Dodali so še, da se »glede na čase, v katerih se nahajamo« strinjajo z vodstvom univerze, ki naj bi cene dvignilo zaradi rasti življenjskih potrebščin. 

Univerza v Ljubljani in preko nje tudi visokošolski zavodi torej svoj finančni manko zaradi višanja cen življenjskih potrebščin krijejo iz žepov študentk in študentov, kljub temu, da se minimalna urna postavka študentskega dela trenutno ne viša, višjo subvencijo bonov pa študentarija še kar čaka. Vprašanje, zakaj študentski sveti ne odreagirajo, pa ostaja skrito v birokratsko meglo. 

 

odgovori-ul.pdf

Vir spremljevalne slike: arhiv univerzitetne redakcije