Kraljestvo mariborske univerze

O Univerzi v Mariboru se je zadnje mesece govorilo predvsem o dejanjih in obnašanju Teodorja Lorenčiča. Slednji naj bi spolno nadlegoval sodelavke in izvajal mobing nad zaposlenimi. Če postavimo stvari malce v okvir - Teodor Lorenčič, zdaj že bivši tajnik rektorja Igorja Tičarja je njegova desna roka in po besedah rektorja njegov “alter ego”. Skratka, Lorenčič je izvajal mobing in spolno nadlegoval sodelavke, za kar naj bi ga rektor Tičar degradiral na nižje delovno mesto. A to ni čisto res. Rektor je resda Lorenčiču odvzel pooblastila in mesto glavnega tajnika, a ne zaradi prijav o nadlegovanju in mobingu. To je sicer bila uradna razlaga rektorata oziroma njegovega oddelka za odnose z javnostmi in promocijo, ki ga na novo vodi nihče drug kot sam Lorenčič. Delovno mesto glavnega tajnika je Lorenčič izgubil zaradi odločbe delovne inšpekcije. Inšpektorica za delo Zvezdana Merhar je namreč ugotovila, da rektor ni spoštoval določb zakona o urejanju trga dela. Inšpektorat za delo je že marca opravil izredno nadzorstvo na univerzi in seznanil rektorja z nepravilnostmi. Tičar je namreč kršil zakonodajo s tem, ko ni objavil razpisa za izbor novega glavnega tajnika. To delovno mesto je po pooblastilu rektorja zasedal Lorenčič, kateremu je rektor kar trikrat podaljšal pooblastilo. Odnesla sta jo z nižjimi denarnimi kaznimi. Komisija, ki je bila pristojna za ugotavljanje primernosti kandidata, je ugotovila da je Lorenčič na položaju glavnega tajnika univerze ustvarjal sovražno delovno okolje in da posledično ni primeren za kakršenkoli vodilni položaj. Zato ga je rektor premestil na mesto vodje oddelka za odnose z javnostmi. A tudi to delovno mesto, ki ga zaseda Lorenčič, je po drugem odstavku 21. člena akta o sistemizaciji univerze delovno mesto, ki sodi med vodstvene položaje.

Tu se pa zgodba o spolnem nadlegovanju in mobingu rektorjevega alter ega šele začenja. In če začnemo pri koncu - rektor je zaradi vseh obtožb Lorenčiču na koncu le prisodil kazen, če se temu lahko sploh tako reče, izrekel mu je namreč opomin.

Skratka, teh nekaj simptomov jasno kaže da na Univerzi v Mariboru ne poteka vse tako gladko. Že dolgo se celotna struktura močno maje, sploh vodstvo z rektorjem na čelu stoji na trhlih in zgnitih temeljih, ki očitno ne vzdržijo zakonskih okvirjev, še manj pa minimalnih moralnih standardov. Rektor Tičar igra kralja, ki je nad zakoni, si sam določa funkcije, izigrava zaposlene in dopušča ter s tem spodbuja nedopustna dejanja.

Kaj točno se dogaja na mariborski univerzi nam je podrobneje razložila Marija Javornik Krečič, profesorica na filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predsednica tamkajšnega visokošolskega sindikata. Za začetek je opozorila na pravne in sistemske nepravilnosti na mariborski univerzi:

Izjava

V nadaljevanju smo spregovorili o rektorju Tičarju in njegovem načinu vladanja, ki je, vsaj tako misli, nad vsemi zakoni. Marija Javornik-Krečič opozori na samovoljo in pretirano oblastnost Tičarja.  

Izjava

Vrnimo se k začetku, k primeru Lorenčič:

Izjava

A Lorenčič ostaja na vodstveni funkciji, Marija Javornik-Krečič pa poda podrobnejšo analizo dogajanja v ozadju:

Izjava

Za konec naša sogovornica povzame bistvo problema in izpostavi bizarne prakse rektorja:

Izjava

Medtem ko rektor piše etični kodeks njegov “alter ego” v isti instituciji ponižuje in nadleguje sodelavke ter izvaja mobing nad sodelavci. Vendar je primer Lorenčič le vrh ledene gore in simptomatični primer kako delujejo omrežja moči vladajočih na naših univerzah. Od tega da se Tičar kot rektor postavi nad zakonodajno oblast in si hoče sam določiti status ter se izvzeti iz sistema javnih uslužbencev. Rektor samega sebe dojema kot izvoljenega funkcionarja, za katerega ne velja zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016, ki ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ko javni uslužbenec pridobi pravico do starostne pokojnine. Popolnoma jasno in nedvoumno je, da spada rektor javne univerze med javne uslužbence. A vodstvo mariborske univerze je vseeno naročilo izdelavo mnenja zasebnemu inštitutu in zanj odštela natanko 11.956 evrov. Skoraj 12.000 davkoplačevalskega denarja, da so ugotovili, kar je bilo jasno in nedvoumno že prej. Vsem, razen Tičarju in njegovim kolegom. In če smo začeli z Lorenčičem, bomo z njem še zaključili. Komisija je potrdila hude očitke, ki so leteli na Lorenčiča - o spolnem nadlegovanju in mobingu nad zaposlenimi. V komisiji sta bili dve ženski in dva moška. Ženski sta kot ukrep zahtevali izredno odpoved delovnega mesta, moška pa sta glasovala za izrek opozorila. Rektor je seveda zaupal presoji “racionalnega” dela komisije in svojega “alter ega” kaznoval s simbolnim dejanjem - pisnim opozorilom. Fantje pač morajo držati skupaj, tudi ko gre za dokazane hude kršitve spolnega nadlegovanja, ustrahovanja, psihičnega maltretiranja in mobinga. Položaji in obstoječa omrežja moči jih delajo nedotakljive, ščitijo in skrbijo za svoje kolege, svoje naslednike in tako za reprodukcijo takšnih praks, medtem ko univerza gnije naprej….