Medicinske tegobe
FOTO: pexels
Pred dvema tednoma smo se v oddaji Kaj pa Univerza z mislimi mudile pri Pajzlu, avtonomnem prostoru študentk in študentov medicine, katerega prostore bodo rušili za Trojni kampus Medicinske fakultete. Danes pa bomo stopile direktno na faks, ki ga obiskuje vse manj študentk iz držav nečlanic Evropske unije in vse več zafrustriranih študentk prvega in drugega letnika. Na medicini namreč niso spremenili le števila vpisnih mest za tujce, ampak tudi študijski program za vse vpisane po študijskem letu 2020/21. Poglejmo, katere težave opaža študentska populacija.
Začnimo pri vpisnih mestih. Pred pričetkom lanskega študijskega leta je vlada pozvala ljubljansko in mariborsko medicinsko fakulteto, naj povečata število vpisnih mest za domače študentke. Obe fakulteti sta to izvedli; v Ljubljani so število s 165 razpisanih mest dvignili na 205 razpisanih mest. Ob tem so spremembo označili za, citiramo, »... občutno povečanje glede na razpoložljive prostorske in kadrovske resurse«. Zaradi stiske z resursi so zato razpisana mesta za študentke iz držav nečlanic EU zmanjšali na 1. A kaj, ko je uspešnih in pridnih tujih študentk izven EU veliko in jih je bilo z odličnimi ocenami na prvem in edinem mestu tako izenačenih 44.
Tega na fakulteti niso pričakovali in želeli so sprejeti le enega prvouvrščenega ali prvouvrščeno. Preostale prijavljene so se pritožile in s pritožbo uspele, saj so imele vse druge ravno tako 100 odstotkov možnih doseženih točk. Sprejeli in vpisali so vse, ker bi sicer kršili načelo enakosti. A medicinska fakulteta se je prilagodila nepredvidljivosti števila razpisanih mest in za študijsko leto 2022/23 preprosto ni razpisala mest za študente iz držav nečlanic EU.
Svoje razloge so za naš radio pojasnili z besedami, citiramo: »Ker je to občutno več, kot je bilo predvideno, in ker na fakulteti nimamo vzvoda nadzora nad tem, koliko kandidatov tujcev je sprejetih, zaradi prostorske stiske in drugih omejitev pri izvedbi študija teh mest za vpis v študijsko leto 2022/23 nismo razpisali, saj smo se zavedali, da na eno mesto ne bo sprejet le en kandidat, ampak mnogo več.« Konec citata.
Enako sta storili tudi mariborska medicinska fakulteta in mariborska pedagoška fakulteta. Pravilnik o razpisu za vpis postavlja le zgornjo, ne pa tudi spodnje meje števila razpisanih mest za tuje študentke. Vse je po pravilih. Tudi najboljše študentke, doma izven Evropske unije, se lahko tako obrišejo pod nosom glede študija medicine pri nas. Marko Durdubakov, prodekan študent na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi sam tuji študent iz Makedonije, se opredeli do spremembe:
Durdubakov ob tem dodaja, da ločevanje na študente iz članic EU in tiste izven EU tem tujim študentom sporoča, da prihajajo iz tako imenovanih držav »tretjega sveta« in zato avtomatsko niso primerljivi z drugimi študenti ali jim konkurenčni, kot da bi bili zaradi države porekla slabši.
Za časnik Dnevnik so se proti takšnemu načinu reševanja kadrovske in prostorske stiske izrekli tudi predstavnica Sindikata Mladi plus in predstavniki Študentske organizacije Slovenije. Naš drugi sogovornik pa je tuji študent medicine, ki pove, citiramo: »To, da medicinska fakulteta od letos naprej ne razpisuje mest za tuje študente, je nesmiselno, saj med Republiko Makedonijo in Republiko Slovenijo obstaja bilateralna pogodba, ki omogoča državljanom Makedonije, da študirajo v Republiki Sloveniji, in obratno.« Konec citata.
Kako pa se godi študentkam, vpisanim v prejšnjih letih, ki so še ujele okno vpisa in zdaj študirajo pri nas? Durdubakov opozarja, da pri nas do tujih študentk študij na splošno ni zelo prijazen – subvencionirane sobe v študentskem domu ne morejo dobiti, najem stanovanja v gentrificirani Ljubljani jih stane več, kot je povprečna mesečna plača v njihovi matični državi, hkrati pa morajo plačevati preostale življenjske stroške, se učiti novega jezika, vzpostavljati socialno mrežo, pogosto zamudno in mučno pridobivati vizo … Vse te težave jih čakajo povsem ločeno od samega študija. Zdaj pa tudi študij postaja problem.
Medicinska fakulteta v Ljubljani je s študijskim letom 2020/21 namreč začela izvajati dva nova študijska programa. Poimensko sta enaka prejšnjima dvema programoma enovitega magistrskega študija medicine in dentalne medicine, a sta študentsko generacijo z njuno prenovitvijo pričakala spremenjen predmetnik in drugačna razporeditev izpitnih rokov. Če so prej študentke lahko računale na dva roka za posamezen predmet v zimskem izpitnem obdobju in dva poleti, so zdaj na fakulteti zvišali število zimskih predmetov in število rokov v zimskem izpitnem obdobju zmanjšali na enega.
Študent novega programa na medicinski fakulteti pove: »Prejšnji program je imel v prvem letniku, kolikor vem, samo dva izpita in dva zimska izpitna roka. Torej si lahko v razponu enega meseca opravljal dva izpita. Zdaj moramo v razponu petih dni opravljati tri.« Konec citata.
In ti trije izpiti niso hec. Gre za biokemijo 1, biofiziko in biologijo celice, ki so po pričevanju študentk in študentov med najbolj selektivnimi predmeti v študijskem letu. Hkrati so nanje tuji študentje v primerjavi z domačimi občutno manj pripravljeni – eden od sogovorcev pravi, da po njegovi oceni zdravstvene šole, s katerih lahko pridejo študentke izven Evropske unije, pogosto ravno za te predmete zagotovijo manj funkcionalne podlage, kot jo imajo slovenski študenti in študentke. Opažanju glede zahtevnosti teh predmetov za tuje študentke in študente pritrjuje tuja študentka medicine, čeprav je na splošno zadovoljna s svojo izkušnjo študija pri nas.
Njeno splošno zadovoljstvo s programom deli tudi drugi sogovorec in tuji študent medicine, citiramo: »Po mojem mnenju je program super organiziran, enak je za vse, ne glede na to, če si tujec ali ne. Večina profesorjev je razumevajočih in so pripravljeni pomagati. Seveda obstajajo izjeme, sam sem imel tudi izkušnjo, da mi je profesorica povedala, da glede na to, da sem tujec, da naj ne pričakujem višje ocene. Ampak v glavnem so kr v redu.«
Ko so študentke izvedele, da nova programa predvidevata samo en zimski izpitni rok, je bilo na svetu letnika predlagano, da se ohranita dva; pa so se na prošnje po besedah ene od študentk odzvali s pojasnilom, da v novem programu za še en izpitni rok preprosto ni časa. Študij zadnjih dveh generacij študentk in študentov medicine je zato z razporeditvijo predmetov bolj zgoščen in zahteven, hkrati pa se je fakulteta v novem programu odločila za premestitev nekaterih predmetov drugega letnika v prvi letnik.
Neugodna razporeditev predmetov in rokov bo problem za vse prihodnje generacije. Študentke, ki so kot zadnja generacija lovile vpis na stari program in so torej začele študirati v študijskem letu 2020/21, pa imajo še povsem drugo težavo. Fakulteta starega programa po tem vpisnem letu preprosto ne izvaja več, kar pomeni, da ponavljanje letnika za te študentke predstavlja padec iz starega v novi program. Koliko so o spremembah, ki jih čakajo v primeru ponavljanja letnika, vedele študentke?
Njihovo leto ponavljanja tako ni videti podobno temu, kar bi študentka sicer pričakovala, ko ji konec letnika za napredovanje zmanjka en izpit ali dva.
Sogovornici pritrjuje tuja študentka z enako izkušnjo:
32. člen Zakona o visokem šolstvu takšne spremembe obveznih študijskih vsebin sicer omogoča, citiramo: »Visokošolski zavod obvezne sestavine študijskih programov spreminja sam po postopku, po katerem sprejema študijske programe.« A fakultete študentkam običajno omogočajo, da študij zaključijo po programu, na katerega so se vpisale, tudi če medtem ponavljajo letnik. Medicinsko fakulteto v Ljubljani smo povprašale, če ta možnost pri njih obstaja, čeprav naše sogovorke zanjo niso vedele, pa odgovora do zaključka redakcije nismo dobile.
Nekatere tuje in slovenske študentke bodo tako v praksi študirale eno leto več od drugih, saj leto ponavljanja zanje ni večinsko prosto leto. Na cinično srečo pa se bo vse manj tujim študentkam v prihodnosti treba ukvarjati z bolj neugodnim predmetnikom in izpitnimi roki novih dveh programov, saj mest zanje na fakulteti sploh ni.
Da študira na filofaksu, je proslavljala Nika.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
V prispevku piše, da lahko pridejo tuji študenti k nam iz srednjih zdravstevnih šol - to je res, v Sloveniji iz srednje zdravstvene šole sploh ne moreš računat na sprejem na medicinsko fakulteto. Sama sem imela več sošolk in sošolcev iz držav nečlanic EU, pogosto pridejo tudi brez osnov kemije, kaj je elektron, kaj proton, kaj sploh je kemija, pa so v BIH obsikovali gimnazijo, spet drugi iz srednje zdravstvene marsikaj obvladajo. Kolikor vem, nimajo niti povsod mature in jim ocene definirajo šole, zato imajo na koncu tudi vsi 100% za sprejem na MF. Izpite za B2 (jezik) se pri njih še vedno lahko kupi, tako tudi po štirih letih študija, ne znajo dobro slovensko, se nekateri ne potrudijo, spet drugi obladajo slovenščino. Prvi dan študija mi je bilo kar smešno, kamorkoli sem se obrnila sem slišala srbo-hrvaški jezik, seveda sem jih vprašala - iz kje pihajajo? kakšno šolo so obiskovali? Eno dekle mi je odgovorilo, da je v Slovenijo prišla študirat, ker tukaj dobi evropsko diplomo in se potem s tem lahko zaposli v Nemčiji, ker drugače bi morala določene izpite opravljat še enkrat.
Osebno se mi ne zdi prav, da se pri nas ne moreš vpisat s srednjo zdravstveno, medtem ko se nekdo iz BIH ipd. lahko. Ne zdi se mi prav, da se ne naučijo slovenskega jezika in ne zdi se mi prav, da je ena izmed motivacij evropska diploma s katero bodo lahko zaposleni kjerkoli v EU, za dodatek še to, da se raje vpišejo v Lj, kot v Zagreb, ker so tam sprejemni izpiti. Ne zdi se mi prav (sem še iz let, ko so bile omejitve za sprejem visoke), da se tukaj trudimo s splošno maturo, ocenami, da se nam uspe prebit med 150 študentov, medtem ko nekateri izmed njih pridejo v Slovenijo z zelo slabimi osnovami, za katere se pri nas predvideva, da jih poznamo že po narjeni osnovni šoli. Vem in poznam kar nekaj pridnih študenotv iz držav nečlanic EU, ki se tudijo, govorijo lepo slovensko, večina pa je še vedno zaprta v okvire svojih sorojakov. Dodala bi še to, da je zdravniški poklic eden izmed bolj plačanih v severnoevropskih državah in da ni vse tako enoznačno in nepravično, kakor se zdi na prvo žogo. Zato je bilo prejšnja leta sprejetih okoli 40 študenotov, me prav zanima, če je bil takšen naval tudi na preostale fakultete ;)
Zakaj točno bi bil študij v Sloveniji pravica? Kdo je davkoplačevalce vprašal, če hočejo plačevati študij vsem exYugosom? Pa ne mi z bilateralo, ker Slovenci pač ne hodimo študirat v Bosno in Makedonijo.
Hodimo pa študirat na sever, kjer v veliko primerih ravno tako prakticirajo za študente semi- ali popolnoma brezplačen študij. In vseeno imamo možnost brezplačnega študija v Bosni in Makedoniji.
prva dva komentarja = resnični odraz zdravniške etike, najljubša mi je "zaprta v okvire svojih sorojakov" ??!!?!? bitch, MF ti je nabila večvrednostni kompleks več kot zgolj na profesonalnem nivoju, marš u SDS s takimi forami
Komentiraj