Moralna obravnava prošenj za vpis

Da medijski škandali in afere v visokem šolstvu niso vezani le na fakultete, ki se nahajajo v neposredni bližini Kardeljeve ploščadi, je s protiprimerom dokazala Fakulteta za matematiko in fiziko. V ponedeljek smo lahko brali, da je nekdanji predsednik komisije za študijske zadeve oddelka za matematiko Damjan Kobal študente, ki so bili kljub zamujenemu roku vpisani na fakulteto, prek elektronske pošte pozval, naj se za ugoden razplet primerno zahvalijo usodi. Kot primer primerne zahvale je navedel donacijo humanitarnemu društvu ELA.

Poglejmo si potek zgodbe od začetka. V septembru so morali vsi študenti, ki so se želeli vpisati na poljuben program matematike, do s pravilniki določenega roka oddati prošnjo s potrebnimi prilogami. Prošnje, ki so bile oddane pravočasno so po ustaljenem postopku sprejeli, tiste, ki pa so bile oddane prepozno oziroma do določenega roka niso bile oddane z vsemi potrebnimi obrazci in prilogami, pa bi po pravilniku morali zavreči. To pomeni, da jih komisija ne bi obravnavala in bi posledično študent ostal brez statusa za tekoče šolsko leto. Ker se je Kobalu zdelo, da je takšna kazen nesorazmerna s storjeno napako, se je v okviru študijske komisije zavzel za obravnavo prepozno oddanih prošenj, kar pa je v nasprotju z veljavnimi pravilniki. Nadvse širokosrčna poteza, bi lahko rekli. Redka v našem akademskem svetu, v katerem predstavlja problem za vpis v višji letnik lahko tudi ena sama manjkajoča kreditna točka. A v tem grmu tiči vzgojni zajec. Da se taki spodrsljaji s strani študentov v prihodnje ne bi ponavljali, se je Kobal odločil, da je študente, katerih zamujena prošnja je bila odobrena, povabil na predavanje Jane Dular o izobraževanju v Afriki in jim namignil, naj nakažejo poljuben znesek za dobrodelno organizacijo ELA. Na tej točki je treba omeniti, da Jana Dular za poslani mail takrat ni vedela.

V svojem delovanju Kobal ne vidi nič spornega: deloval je v skladu s svojimi prepričanji in vrednotami, s tem delovanjem ni škodoval nikomur, kvečjemu bi donacije pomagale društvu ELA, od tega pa bi imeli korist le prejemniki pomoči - otroci iz Malavija. Dejal je, citiram, „upal sem, da bi katerega od študentov ta tematika nagovorila, saj bi skrajno nesebično delovanje Jane Dular, mlade diplomirane pravnice, lahko bilo zgled marsikomu. Odzivi nekaterih študentov, ki so dobili vabilo in društvu ELA tudi darovali, kažejo, da so bili moji upi pravilni“, konec citata. Pravi še, da če bi se v taki situaciji znašel danes, bi deloval enako. Docenta Kobala smo vprašali, ali se mu ne zdi, da bi kot vzgojna kazen zadostoval pogovor s študenti:

Izjava v posnetku

O nevpletenosti društva ELA smo povprašali predsednico društva Jano Dular, ki nam je poslala uradno pismo, v katerem je zapisala:

Izjava v posnetku

Kako pa so ta nesrečni mail razumeli študenti, ki so ga prejeli? Tisti, ki so se odzvali na prošnjo za izjavo, so se strinjali, da delovanje Kobala podpirajo in se jim prejeti mail ne zdi sporen. Poudarili so korekten odnos zaposlenih in veliko mero človečnosti, ki je prisotna pri obravnavi kakršnihkoli prošenj s strani študentov. Ena izmed študentk, ki želi ostati anonimna, je dejala:

Izjava v posnetku

Kaj pa bodo na fakulteti naredili, da bo v prihodnje čim manj zamujenih prošenj, smo povprašali namestnika predstojnice oddelka za matematiko profesorja Konvalinko:

Izjava v posnetku

O dogodkih smo se pogovorili še z dekanom fakultete Petrom Pavešićem, ki nam je v pogovoru dejal, da je Kobala podprl, saj mu zaupa, in izrazil pomisleke glede prenapihnjenosti tega dogodka s strani medijev. V izjavi je Pavešić dejal:

Izjava v posnetku

Kot vsi dogodki je tudi ta vpet v neki specifičen kontekst. Opazovalec, ki ni seznanjen z delovanjem na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se vsi, tako zaposleni kot tudi študenti, trudijo za neodtujene in človeške odnose in smiselno reševanje problemov, lahko Kobalov mail interpretira precej bolj dramatično, kot je bil ta v osnovi mišljen. V duhu nedavnih afer v visokem šolstvu se je sprva prehitro sklepalo, da spada mednje tudi ta ‘afera’. Vsekakor Kobal pri izbiri besed ni bil dovolj jasen, da njegov mail ni mišljen kot ustrahovanje, saj vsem študentom, ki so ga prejeli, to ni bilo očitno, drugače tega ne bi posredovali medijem. Prav tako je njegova vloga v komisiji za študijske zadeve obravnava prošenj, in ne vzgoja študentov, zato tak mail verjetno še zmeraj ni primeren, saj je za vzgojo študentov le nekoliko prepozno. Se je pa razjasnila marsikatera špekulacija, ki se je porajala ob branju članka. Za mnenje smo vprašali še študentko Fakultete za matematiko in fiziko, ki je želela ostati anonimna:

Izjava v posnetku

Namesto da bi mediji napihovali zgodbo okoli pisma, ki ga je poslal Kobal, bi se lahko vprašali o smiselnosti rigidnih postopkov in pravilnikov, tako na univerzi kot v širši družbi. Vsem je jasno, da se pravilniki ne ozirajo na osebne okoliščine in zavoljo nemotenega ter čim hitrejšega delovanja razčlovečijo posameznika v obravnavanem postopku. Obravnavo zamujenih prošenj na Fakulteti za matematiko in fiziko pa lahko vidimo kot poskus debirokratizacije in težnjo k razumnemu reševanju problemov, ko ima prioriteto človek, in ne administrativni aparat. Morda točno tak način poobravnave zamujenih prošenj res ni primeren, z njim pa je bil vseeno storjen korak proti boljšim in bolj človeškim odnosom znotraj fakultete.