Primorski možje postave
Prejšnji petek je na vrata določenih članov študentske opozicije, ki nasprotuje delovanju Študentske organizacije Univerze na Primorskem, potrkala policija.* Izkazalo se je, da se moramo ponovno vrniti k zgodbi, ki se je pričela oktobra lani. Lani so se ob začetku študijskega leta v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem - krajše ŠOUP - odvile volitve v študentski zbor. Na njih so imeli namen kandidirati študentje, povezani v ohlapno koalicijo z gibanjem Študentska lupa, ki že kako leto razkriva hude nepravilnosti v delovanju ŠOUP.
Kandidatura opozicijskih študentov je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da izrazi podpore kandidatu ne smejo biti podvojeni. Kandidati morajo namreč, da lahko kandidirajo, zbrati petnajst podpisov podpore, nekateri posamezniki pa so svoje podpise namenili več kandidatom. Pogoj, na katerega se je sklicevala volilna komisija, pa dejansko ni zapisan nikjer, zato se je opozicija zoper odločitev pritožila.
Za trenutek se bomo ustavili pri odločitvi ŠOUP, da opoziciji prepove kandidaturo. Mesto v odloku o volitvah, na podlagi katerega se utemeljuje izključitev opozicije, se glasi tako: »Volilna komisija Študentskega zbora predpiše obrazec, s katerim volivec da svojo podporo določenemu kandidatu.« ŠOUP - pa tudi Študentska organizacija Slovenije, ŠOS, trdita, da na podlagi tega posameznik ne sme podati podpore več kandidatom, češ da je uporabljena beseda »določenemu«, torej ednina. Prav tako pravijo, da podobno velja za državne volitve in da gre torej za edino smiselno interpretacijo pravila.
Da bi lahko razjasnili omenjeni spor, smo se pogovarjali z doktorico Bruno Žuber, docentko na Pravni fakulteti, ki se ji interpretacija pravila zdi jasna.
Med pripravo na prispevek smo dobili vpogled tudi v nekatera druga pravna mnenja, ki so bila pripravljena glede tega primera - in če včasih radi rečemo »dva pravnika, tri mnenja«, v tem primeru to ne drži: odločitev, da je ŠOUP kandidaturo opoziciji zavrnila, je po mnenju vseh neutemeljena. ŠOUP in ŠOS kot podlago za svoje odločitve ne navajata nobenih drugih dokumentov ali utemeljitev. Vsi pa so do zaključka prišli po podobni poti, kot ga je navedla dr. Žuber.
Toda še preden se je pravna bitka o legitimnosti zavrnitve kandidatur zares začela, so se zgodile volitve - brez opozicije, s tako rekoč eno opcijo: 13 kandidatov za 12 mest. Odločitev, da se opoziciji kandidaturo onemogoči, je študentska javnost slabo sprejela. Organizirani so bili protesti, tudi same volitve je bilo treba ponoviti, ker so bile volilne skrinjice polite s črnilom - o vsem tem smo poročali jeseni. Protestov ni povzročila samo odločitev, da se opoziciji prepove kandidatura, pač pa tudi očitki o drugih nepravilnostih: o skritem razpisu za volitve, neupoštevanju rokov in potvarjanju dokumentov, vsi s strani ŠOUP. Poslušajmo krajši utrinek s protestov.
Tudi v preteklosti je prihajalo do volitev brez opozicije, na katerih je ŠOUP množično zavračala opozicijske kandidature. Ob eni izmed takšnih priložnosti, leta 2013, je bivši predsednik študentskega zbora ŠOUP Željko Urumovič za Televizijo Koper tako komentiral poštenost volitev ŠOUP.
Volitve jeseni 2019 torej naj ne bi** bile nobena izjema, marveč potrjujejo pravilo. Tudi izredni in dramatični dogodki, kot je opozicijska sabotaža volitev, za ŠOUP niso nič novega. Le spomnimo se novemberskega obračuna z Matijo Jenko***, predsednikom Študentskega sveta Pedagoške fakultete UP, ko naj bi bivši generalni sekretar ŠOS Aleksandar Spremo in sodelavec ŠOUP Saša Spijenović prestopila raven verbalnega nasilja in prešla na zasledovanje in tatvino Jenkovega osebnega telefona.**** Tako morda ni nič nenavadnega, da si človek omisli celo varnostnika, kot je to naredil Gregor Benko, predstavnik opozicijske liste Burja. Tega je leta 2013 fizično napadel polbrat Sebastjana Kokla, bivšega direktorja ŠOUP, razlog naj***** bi tičal v nezadovoljstvu ŠOUP nad pritožbami opozicijske skupine Burja, ki je opozarjala na nepravilnosti zavrnjenih kandidatur. Leta 2013 je tovrstno obnašanje ŠOUP komentiral Urumovič.
Urumovič je že leta 2013 zaključil, da so prav tovrstne prakse razlog, da je volilna udeležba na volitvah ŠOUP katastrofalno nizka.
Potem ko so bile zaradi lanskoletnega protesta opozicije volitve prestavljene, se je ŠOUP odločila člane opozicije ovaditi policiji. Izvedeli smo za dve specifični ovadbi, ena je bila podana konec novembra, druga pa konec januarja. V novembrski ovadbi so bili posamezniki obtoženi uničenja ali ponareditve volilnih listin in kršitve tajnosti glasovanja, omejevanja uradne osebe in samovolje. V januarski ovadbi so bili člani opozicije obtoženi neupravičenega snemanja in poškodovanja tuje lastnine.(1)(2)
Zdi se, da ŠOUP možnost kazenskega pregona uporablja z namenom političnega ustrahovanja. Pridobili smo podatek, da je ŠOUP v pretekli polovici leta za Odvetniško pisarno Jereb porabila približno 15.000 evrov****** - sklepamo lahko, da vsaj del tudi v povezavi s primerom, ki ga obravnavamo danes. Ni prvič, da je Odvetniška pisarna Jereb vpletena v delovanje ŠOUP. Urumovič nam je danes razložil, kako je v preteklosti potekalo sodelovanje med Petro Jereb in ŠOUP.
Vidimo torej, da ni prvič, da ŠOUP z vsemi topovi - in tudi odvetniško pomočjo - udari po vsakršni opoziciji. Ko smo jih ta teden povprašali po povezavi med odvetnico Petro Jereb in ovadbami, komentarja ni bilo. Urumovič nam razlaga, kaj je motivacija za tovrstnimi praksami in kaj je vloga bivšega direktorja ŠOUP Sebastjana Kokla.
Urumovičevih navedb nismo mogli preveriti pri ŠOUP ali Koklu, saj smo izjave pridobili tik pred oddajo, vendar v njihovo verodostojnost ne dvomimo, ker je navedbe deloma potrdilo sodišče, deloma pa so jih preverili drugi mediji, ki so že pisali o tem. Sedaj nam je poznan tudi morebiten******* motiv. Jasno in očitno je, da je kakršna koli omemba besede »demokratičen«, ki jo ŠOUP uporablja pri opisu svojih dejavnosti, vprašljive narave. Zaključimo lahko, da je zgodba, ki jo opisujemo danes, zelo podobna preteklim epizodam.
Toda kljub temu, da policija sedaj trka na vrata opozicije in pobira izjave ter izvaja predkazenski postopek, zgodbo peljemo naprej. Kot že rečeno so se pripadniki študentske opozicije odločili zaradi zavrnitve kandidature pritožiti pri Nadzorni komisiji ŠOS. Nadzorna komisija ŠOS je sestavljena iz osmih članov: po dva iz vsake organizacijske oblike ŠOS, poleg ŠOUP jo torej sestavljata še po dva predstavnika iz ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor in ŠO lokalnih skupnosti.
Komisija je o zadevi odločala na seji v začetku lanskega novembra. Izpostavimo naj, da je na tisti seji v uri in četrt sprejela 15 sklepov, od tega le dva glede pritožb, kar pomeni, da časa za resno obravnavo najverjetneje ni bilo. ŠOS smo prosili za dejanski zapisnik seje - objavljena različica namreč vsebuje samo in izključno vsebino samih sklepov. Našo prošnjo so, sklicujoč se na pravilnik Nadzorne komisije, zavrnili in povedali, da so imeli člani čas za seznanitev z dogodki.
Nadzorna komisija ŠOS je, kot že rečeno, pritrdila ŠOUP (3) - tudi tokrat so uporabili logiko, s katero se stroka ne strinja. Zato so se študentje obrnili na najvišjo pritožbeno instanco ŠOS - Študentsko razsodišče. Študentsko razsodišče v drugem členu svojega Odločitev Nadzorne Komisije ŠOS pravi, da na drugi, torej pritožbeni stopnji odloča o odločitvah Nadzorne komisije ŠOS. Študentska ustava v razdelku, ki Razsodišče ustanavlja, celo definira postopek pritožbe na Razsodišče zoper Komisijo. Vseeno je Študentsko razsodišče odločilo, da pritožbo zavrže (4), torej da nima pristojnosti odločati o pritožbi. Dr. Žuber je pristojnosti Razsodišča pri zadevi za nas komentirala tako.
V končni instanci bi odločitev Razsodišča lahko tolmačili, kot da pritožba zoper Nadzorno komisijo sploh ni mogoča - to pa predstavlja svojevrsten problem. Če sprejmemo, da je Nadzorna komisija ŠOS končna pritožbena instanca, je problematično dejstvo, da posamezniki, ki jo sestavljajo, niso neposredno izbrani zaradi svoje sposobnosti tolmačenja prava - pač pa predstavljajo različne dele ŠOS. Hkrati je problematično, da pri odločitvi Nadzorne komisije ne gre za javno zaslišanje, pač pa za zaprt proces, ki se je, če gre sklepati iz zapisnika, odvil v nekaj minutah, po tem ko so člani po besedah ŠOS en teden pregledovali gradivo. V naših očeh je problem takšne ureditve v tem, da ni upoštevano načelo kontradiktornosti - člani opozicije niso nikoli dobili priložnosti, da bi svoje mnenje zagovarjali pred neodvisnim telesom.
Vprašanje je torej, ali so pravna sredstva opozicije izčrpana - ali je zgodba torej zaključena. Dr. Žuber nam je razložila možnost pritožbe na upravno sodišče.
Glede na to, da je sodna praksa ŠOS že takrat dojemala kot osebo javnega prava, lanski zapis takratne interpretacije ne spreminja - najverjetneje lahko torej zaključimo, da v tem primeru višja instanca o primeru ne bo razsojala.
Povedano lahko združimo v enostaven zaključek: ŠOUP študentski denar zelo rada izkoristi za pravna sredstva, ko je treba napadati opozicijo. Taktika deluje: pripadniki Študentske lupe ne želijo biti imenovani, ker jih je strah povračilnih ukrepov - zgodovina to grožnjo vsekakor legitimira. Toda žal zadeva ne deluje v obratni smeri: opozicija s svojimi peticijami ni uspešna.
Zgodba se bo vsekakor razvijala naprej, zaključimo pa lahko, da gre za vzorec, ki se pri ŠOUP kar naprej ponavlja. Po besedah našega sogovorca******** denar iz organizacije izginja*, proti vsaki opoziciji so uporabljena vsa možna pravna sredstva, ŠOS pa očitno spi - v odgovoru na naša vprašanja so nam za veliko stvari povedali, da z njimi sploh niso seznanjeni. Morda pa bo ravno trenutni boj uspešen.
*V uredništvu hranimo:
(1) odgovor s Policije, ki potrjuje vodenje dogodka;
(2) policijski zaznamek, ki nam ga je poslal anonimen vir;
(3) Odločitev Nadzorne komisije ŠOS, ki nam ga je poslal anonimen vir;
(4) odločitev razsodišča ŠOS, ki nam ga je poslal anonimen vir;
**V oddaji je bil neustrezno uporabljen glagol niso bile
***V oddaji je bila neustrezno navedena kratica ŠOUP - fakulteta seveda ni članica študentske organizacije, pač pa univerze.
****V oddaji je bil neustrezno uporabljen glagol "sta", omenjena dogodek namreč zanikata, postopek o dogodku pa Policija po navedbah 24ur vodi kot preiskavo tatvine. https://www.24ur.com/novice/slovenija/spori-med-studenti-v-kopru-generalni-sekretar-sos-okradel-jenka.html
*****V oddaji je bil neustrezno uporabljen glagol "je", saj je bil v odzivu predstavljen tudi drug motiv. https://www.zurnal24.si/slovenija/obracun-s-pestmi-in-popovicev-prevzem-209020 https://www.youtube.com/watch?v=F3UfCGyADJE
******https://erar.si/placnik/15176436/prejemnik/57108196/#transakcije
*******V oddaji je bilo neustrezno izpuščeno, da gre za nepotrjen motiv
********V oddaji je bilo neustrezno izpuščeno, da gre za mnenje sogovorca
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj