Proračun ŠOU 2021, drugič
Jutri ob sedmih zvečer bo potekala 4. redna seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, na kateri bodo prvič obravnavali drugi predlog finančnega načrta za leto 2021. Na njej bodo študentske poslanke in poslanci odločali o tem, ali je spremenjeni predlog primeren za nadaljnjo, torej drugo obravnavo. Pričujoči prispevek bomo zato namenili etrski predobravnavi novega osnutka proračuna oziroma pregledu sprememb, ki jih ta prinaša glede na predlog, ki je bil zavrnjen pred dvema tednoma.
Kot je značilno za proračune ŠOU, je tudi v novem predlogu finančnega načrta 40 odstotkov vseh predvidenih sredstev namenjenih skupnim službam: torej odhodkom za zaposlene, vzdrževanju in materialnim stroškom. Za delovanje študentskih organov ter izvajanje dejavnosti, namenjenih študentom, je torej predvidenih le 60 odstotkov celotne vrednosti proračuna. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na razporeditev teh sredstev.
Čeprav je v finančnem načrtu tokrat predvideno tudi financiranje Radia Študent, in sicer v višini 64.000 evrov, se razporeditev skoraj treh milijonov sredstev po preostalih postavkah ni bistveno spremenila. Do največjega odstopa je prišlo v proračunski rezervi, ki se je zmanjšala za 25.000 evrov, torej za toliko, kolikor to še dopuščajo notranji akti ŠOU. Prerazporeditev sredstev iz postavke proračunske rezerve v financiranje Radia Študent je sicer predvideval tudi zavrnjeni amandma, ki ga je k zavrnjenemu finančnemu načrtu vložila poslanska skupina Modro za študente.
Med preostalimi stroškovnimi mesti se je največ sredstev odvzelo postavkama za financiranje Študentske svetovalnice in Zavoda ŠOU Šport. Financiranje prve se je v primerjavi s prejšnjim predlogom znižalo za približno 6 odstotkov, drugega pa za približno 9 odstotkov. Študentska svetovalnica je bila v prejšnjem letošnjem predlogu proračuna sicer edini zavod ŠOU v Ljubljani, ki se mu postavka glede na leto 2020 ni spremenila oziroma znižala. Nadalje se je z novim predlogom iz postavke za financiranje Dijaške skupnosti Ljubljana izbrisalo mesto “Promocija in prepoznavnost DSL in ŠOU”, ki je za ta namen predvidevalo tisoč evrov, za enak znesek pa se je znižalo tudi financiranje Civilno družbene iniciative ŠOU. Poleg tega sta se za približno en odstotek znižali postavka za Predsedstvo ŠOU ter postavka za vzdrževanje in materialne stroške skupnih služb. Slednja sicer še vedno znaša dobrih 900.000 evrov.
Glede na prvi predlog se je za 1,7 odstotka znižalo tudi financiranje resorjev ŠOU. Pri tem so v primerjavi z letom 2020 skupna sredstva za delovanje vseh resorjev nižja le za okoli 2 odstotka, in to kljub temu da se je v vmesnem času število resorjev zmanjšalo s šestih na pet. Resor za komuniciranje in razvoj, ki mu je bilo leta 2020 namenjenih dobrih 41.000 evrov, je bil namreč ukinjen. Kljub nižjemu znesku, namenjenemu za delovanje vseh resorjev skupaj, se je financiranje posameznih resorjev letos tako zvišalo in ostaja višje tudi v novem predlogu proračuna. Njihove postavke so glede na lansko leto višje za od 15 do 23 odstotkov.
Druge pripombe poslank in poslancev, ki so jih podali na predlog prejšnjega proračuna, pri pripravi novega osnutka niso bile upoštevane. K zavrnjenemu finančnemu načrtu je poslanska skupina Zagnana akademska skupina oziroma Zagon na primer predlagala kar sedem amandmajev, s katerimi bi se del sredstev iz nekaterih postavk premaknil med sredstva, namenjena financiranju Fundacije Študentski tolar. A višina teh v novem predlogu ostaja nespremenjena. Amandma, ki se je prerazporeditve lotil najbolj širokopotezno, se je nanašal na znižanje postavke Študentskega kampusa. Temu je še vedno namenjenih 325.000 evrov.
V obrazložitvi postavke Kampusa, ki je priložena predlogu proračuna, je pojasnjeno, da so prejeta sredstva po eni strani namenjena izvedbi dogodkov, ki so lani zaradi epidemije večinoma sicer odpadli. Letos naj bi vseeno izpeljali del programa. Po drugi strani pa naj bi bilo financiranje potrebno za samo vzdrževanje prostorov. V nadaljevanju obrazložitve je izpostavljen še en vidik, in sicer “pomembnost nadaljnje nadgradnje infrastrukture”. Pri tem bi bilo morda smiselno dodati, da je bilo lani precej investicij v prostore Kampusa financiranih iz druge postavke: amortizacije. Da bo tako potekalo tudi letošnje financiranje nadgradnje infrastrukture, izhaja tudi iz Plana investicij ŠOU v Ljubljani za leto 2021, ki izrecno določa, da bodo vse investicije financirane iz proračunske postavke “amortizacija”. Ta za leto 2021 znaša 425.000 evrov, enako kot lansko leto.
Tudi postavka za Zavod ŠOLT v novem predlogu ostaja nespremenjena, kar pomeni, da je ni. Po besedah Klemna Petka naj bi bila ukinitev financiranja zavoda dogovorjena z njegovim vodstvom, kar je direktor ŠOLT-a Jože Hrastnik pred prejšnjo sejo zanikal: o pripravi in sprejemanju prvega predloga proračuna ŠOU naj ne bi bili niti obveščeni. Petek je kot razlog za prenehanje financiranja navedel, da naj bi bil kot najbolj pridobiten zavod ŠOU ŠOLT tudi “prvi, ki lahko na trgu preživi”. Pri tem pa ni pojasnjeno, da tržna narava dejavnosti načeloma pomeni tudi drugačen način delovanja, ki naj ne bi bil značilen za delovanje študentske organizacije in njenih zavodov. ŠOLT je že poudaril, da se bo z odtegnitvijo financiranja nujno zvišala cena tečajev za študente.
Novi predlog tako ne prinaša nobenih resnih prilagoditev. Do neke mere je izjema postavka za Radio Študent. Za to, da se je vrnila v finančni načrt, se, kot smo videli, ni pretirano posegalo v druge postavke, še posebej pa ne v honorarje, sejnine in stroške administracije. Varčevalni posegi v zavoda Radio Študent in ŠOLT pa so bili, nasprotno, nesorazmerno veliki glede na ostale postavke. Tudi skupna postavka, namenjena zavodom, se je zmanjšala za vsaj 35 odstotkov, medtem ko se je vir, iz katerega se zavodi financirajo, zmanjšal za zgolj 3 odstotke. Poleg tega pa so zavodi med seboj tudi neenakovredno obravnavani – če sploh so obravnavani.
Za razliko od ostalih zavodov, ki so h gradivu, posredovanemu študentskemu zboru, priložili pisne obrazložitve načina porabe sredstev, Radiu Študent in ŠOLT-u možnost takšne predstavitve njunega delovanja tudi tokrat ni bila dana. Predstavniki Radia Študent so sicer že večkrat poudarili in pojasnili, da je tudi razpolavljanje sredstev, namenjenih za delovanje Radia Študent, povsem nedopustno. Na tem mestu poslušalke in poslušalce zgolj napotujemo na današnjo izjavo za javnost Radia Študent.
Razlog, da je delovanju Radia Študent sploh lahko namenjen tako nizek odstotek sredstev, torej 2,37 odstotka vrednosti proračuna, je decembrska sprememba Pravilnika o finančnem načrtu ŠOU v Ljubljani. Z njo so iz pravilnika izbrisali zahtevo, da mora biti Radio Študent financiran vsaj v višini štirih odstotkov predvidenih prihodkov iz koncesijskih dajatev in izplačil po ZUJF-u. Seja, na kateri so spremembo obravnavali, je bila 30. decembra, odločanje pa je potekalo po hitrem postopku in skupaj s potrjevanjem sprememb Statuta, Pravilnika o finančnem poslovanju, Poslovnika Študentskega zbora in Akta o ustanovitvi Fundacije Študentski tolar.
Kot je na zadnji seji izpostavil vodja Fundacije Študentski tolar Damjan Vinko, tudi oni sploh niso bili obveščeni o spreminjanju lastnega akta o ustanovitvi, kar pomeni velik poseg, poleg tega pa je študentski zbor spreminjal zastarelo različico akta, ki niti ni več v veljavi. Trenutno veljavni akt o ustanovitvi fundacije tako stoji na trhlih tleh, čakamo pa na odgovor ŠOU glede tega, ali bodo akt še enkrat obravnavali, tokrat v sodelovanju s fundacijo samo.
Na zadnjo sejo je bil Radio Študent po pritisku javnosti vabljen, da se kot zavod predstavi in zagovarja, medtem ko direktorju ŠOLT-a kljub prošnjam niso omogočili udeležbe na seji. Tokrat je videti, da se bo zgodilo podobno. Poleg tega pa je mogoče pričakovati, da bo študentski zbor sejo spet poskušal zapreti za javnost, posebej po izkušnji zadnje seje, ko se je marsikateri poslanec prvič soočil s študentsko javnostjo, za katero je odgovoren. Potek seje pred očmi 1500 gledalcev je bil zagotovo drugačen, saj tako študentski zbor kot predsedstvo ŠOU običajno delujeta skrita pred očmi študentov, ki se večinoma ne zanimajo za njuno delovanje, deloma tudi prav zato, ker jim je dostop do sej otežen.
Poslanci, izvoljeni s podporo, manjšo od štirih odstotkov vseh ljubljanskih študentov in študentk, bodo jutri spet odločali v imenu vseh 40 tisoč članov ŠOU v Ljubljani. Če se bo seja za javnost zaprla oziroma bo onemogočen tudi njen prenos v živo, lahko pričakujemo vrnitev k prejšnjemu načinu delovanja, s katerim poslanci po hitrem postopku, v paketu in brez pretirane razprave glasujejo o treh milijonih študentskih sredstev - ne da bi upoštevali voljo študentov.
In še za konec, preden pozabimo: javnosti se verjetno ne bojijo toliko poslanci kot vodstvo ŠOU oziroma direktor Andrej Klasinc, ki je že v preteklosti skušal javnost delovanja ŠOU zamejiti. Sledeči posnetek je iz leta 2014, ko je brez soglasja skušal spremeniti Akt o ustanovitvi Radia Študent, podpornikom radia pa preprečiti dostop do seje.
Objavljamo gradiva za 4. redno sejo študentskega zbora ŠOU v Ljubljani:
- 
predlog finančnega načrta 2021
- vsebinska obrazložitev finančnega načrta
- poročila zavodov Študentski kampus, Študentska svetovalnica, Kersnikova, ŠOU Šport, Fundacija Študentski tolar
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj