Sindikati brez vlade

O sindikatih in letošnjem boju za boljše pogoje dela za šolnike, ki ga bijeta Sviz, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, in VSS, Visokošolski sindikat Slovenije, smo na Univerzitetni redakciji Radia Študent letos že veliko pisali, toda dogodki prejšnjega tedna - govorimo seveda o odstopu premierja Mira Cerarja - so situacijo spremenili. Danes nas torej zanima, kako bodo sindikalni boji izgledali v nadaljevanju pomladi, predvsem z ozirom na majske predčasne volitve in hkrati na predvolilno kampanjo, ki se že začenja, seveda s posebnim poudarkom na šolnikih, ki jih predstavljata Sviz in VSS.

Za začetek kratek pogled nazaj: že od skoraj samega začetka letošnjega leta razni sindikati javnega sektorja bijejo boj, da bi dosegli boljše delovne pogoje, višje plače in umik predkriznih ukrepov, ki so jih uvajali zakoni, kot je ZUJF, Zakon o uravnoteženju javnih financ. Poleg šolnikov so stavkali tudi drugi delavci javnega sektorja, denimo policisti in zdravstveni delavci pa tudi mnogi drugi. Stavke in ostale akcije raznih sindikatov so bile - in ostajajo - ločene na štiri glavne skupine: eno skupino predstavlja Sviz, drugo predstavlja koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja pod, katero spada tudi VSS, tretji so tu policisti s svojima sindikatoma, četrta skupina pa so sindikati zdravstva in socialnega varstva.  

Prejšnji teden je - uradno zaradi sodbe Vrhovnega sodišča - odstopil Miro Cerar. Zanimalo nas je, kako odstop premierja vpliva na dosedanje delo in dogovore med sindikati in vlado. Za Sviz odgovarja Branimir Štrukelj:

IZJAVA

Na isto vprašanje nam je odgovorila tudi Marija Javornik Krečič, predsednica VSS-ja na mariborski univerzi:

IZJAVA

V nadaljevanju nas je zanimalo, kako bosta Cerarjev odstop in predvolilna kampanja vplivala na sindikalne boje, hkrati pa obratno, kako bodo sindikalni boji obratno vplivali na predvolilno kampanjo in na same volitve. Štrukelj pojasnjuje stališče Sviza.

IZJAVA

Govorili smo tudi z Gorazdom Kovačičem, predsednikom VSS-ja na ljubljanski univerzi.

IZJAVA

Kovačič nam je povedal tudi, kako ocenjuje dejstvo, da so sindikati razdeljeni in ne delujejo vsi enotno.

IZJAVA

Neenotnost sindikatov je problem, o katerem smo na Univerzitetni redakciji Radia Študent v preteklih mesecih že kar nekajkrat pisali. Težave, ki nastanejo pri frakcioniranosti sindikatov, se izkazujejo predvsem na dva načina. Prvi, ki ga je v izjavi omenil tudi Kovačič, je ta, da je veliko težje usklajevati dogovore s posameznimi sindikati, kar pomeni, da so možnosti za univerzalen dogovor in kompromis veliko manjše.

Drugi, še veliko bolj bistven problem pa je dejstvo, da sindikati podobno kot delavska gibanja na sploh svojo moč črpajo predvsem iz številčnosti in enotnosti. Skupna stavka vseh sindikatov je denimo veliko močnejša kot posamezne stavke posameznih sindikatov, tako da je frakcionizacija sindikatov voda na vladni mlin - saj veste, divide et conquera. Vseeno pa ni videti, da bi predvsem Sviz in Počivavškova skupina v bližnji prihodnosti nastopili skupaj. Zato nas je v nadaljevanju zanimalo, kaj se bo dogajalo v prihodnje.

Štrukelj nam je povedal, kaj so konkretni načrti Sviza za bližnjo prihodnost.

IZJAVA

Marija Javornik Krečič nam je povedala, kaj bo v nadaljevanju počel VSS.

IZJAVA

Ravno danes je imela Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja tiskovno konferenco, na kateri sta Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, in Ana Jakopič, njegova namestnica, medije seznanila z sklepi včerajšnje seje. Počivavšek je sprva poudaril nestrinjanje s končanjem pogajanj med vlado in sindikati.

IZJAVA

Nato je povedal, kako se bodo sindikati koordinirali v primeru, da pogajanj do volitev sploh ne bo več.

IZJAVA

Očitno je, da je Cerarjev odstop onemogočil oziroma v najboljšem primeru upočasnil dogovarjanje med vlado in sindikati, še bolj očitno pa je, da bodo sindikati, ki napovedujejo nadaljnjo akcijo, vplivali na predvolilno kampanjo. Na tej točki ne moremo ponuditi nič več od samih špekulacij, zatorej pustimo, da se zgodba odvije.