Skupnost v skupnosti Gerbičeva
FOTO: Stanovanjski sklad
Pozdravljene! V današnji oddaji bomo po slabem letu ponovno pisale o projektu Skupnost za mlade Gerbičeva. Gre za pilotni projekt, ki je nastal na podlagi Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu z idejo in ciljem povečanja osamosvojitve mladih med 18. in 29. letom starosti. Na nas so se z dopisom o nepravilnostih na Gerbičevi obrnili stanovalci in stanovalke, ki so poudarili, da gre za prvi tovrsten projekt, po katerem naj bi se v prihodnje zgledovale tudi izgradnje podobnih bivalnih prostorov za mlade, ki se soočajo s prvo stanovanjsko stisko. Izpostavljena problematika je zato izredno pomembna in zahteva celovito, predvsem pa temeljito obravnavo.
Kot prvo nepravilnost so stanovalci izpostavili dvig najemnin, ki se v prvem letu glede na pogodbo ne bi smela spreminjati. Obvestilo o povišanju stroškov so prebivalci dobili samo preko e-pošte brez kakršnegakoli podpisa upravnika ali sklada. Pogovarjale smo se s študentom, ki biva v enoposteljni sobi.
V najemni pogodbi je prav tako zapisano, da najemniki od nje ne morejo odstopiti pred potekom enega leta, torej so primorani pristati na podražitev brez možnosti, da se najemna pogodba iz tega razloga prekine. Z vprašanjem o višanju najemnine smo se obrnili na stanovanjski sklad, ki je zaradi hitrega in množičnega odziva prepoznal stisko prebivalcev in višanje stroškov prevzel nase. Pojasni Tamara Rozman, svetovalka direktorja stanovanjskega sklada.
Stavba glede na energetsko izkaznico spada v energijski razred B1, zaradi česar bi po izračunih prebivalcev na podlagi podatkov iz izkaznice morali stroški znašati precej manj.
Rozman odgovarja, da lahko priložijo račune in da so v skladu odprti za predloge. Zato predlaga, da imajo stanovalci sestanek z upravnikom, na katerem naj skupaj poiščejo rešitve.
Na otvoritvi Skupnosti za mlade je bila omenjena tudi možnost subvencije najemnine, ki bi mnogim sploh omogočila bivanje na Gerbičevi. A so prebivalci po večini opredeljeni kot najemniki postelje, kar pa ne ustreza pogojem za pridobitev subvencije, ki so določeni s tem, da si najemnik bivalne enote. Rozman pove, da subvencije ne dodeljuje sklad temveč center za socialno delo.
Govorili smo s Klemnom Ploštajnerjem z Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki trenutno prek projekta Najemniški SOS skuša vzpostaviti najemniški sindikat. Ploštajner pove, da je višanje najemnin v veliki meri odraz tega, da sklad deluje kot zasebni akter, kar pomeni, da ne dobiva državnih sredstev in se mora zato zadolževati.
O prostorski razporeditvi in njenih omejitvah smo pisale že v oddaji 16,53 m2 za osamosvojitev. Za oceno prostora pa smo vprašale tudi študenta.
Študent dodaja, da se zaradi požarnih vrat ob večerih pogosto sliši glasba iz drugih sob. Ob tem pa opozori tudi na problem pomanjkanja zasebnosti.
Zanimalo nas je, ali so delavci še vedno prisotni in ali to pomeni, da stanovanja še niso končana oziroma, da so na drugi strani slabo narejena in potrebujejo popravilo.
V Skupnosti za mlade Gerbičeva so predvideli tudi brezžični internet v skupnih prostorih, ki ga zaradi potreb študija in dela lahko štejemo med osnovne dobrine. Stanovalci opozarjajo, da internet v bivalnih enotah po večini ne deluje, saj ga omejujejo protipožarna vrata in si ga, če želijo zanesljivo internetno povezavo, morajo naročiti in plačevati sami.
Rozman odgovarja, da so v fazi projektiranja dobavitelji zagotovili, da bo wifi deloval nemoteno in da se bo signal prenašal v vse bivalne enote. Na skladu so se obrnili na izvajalca, ki naj bi zadevo popravil.
Rozman poudarja, da gre za pilotni projekt, v katerem se vsi skupaj učijo. Toda izkušnje prebivalcev kažejo, da si mladi z nizkimi prihodki in v slabem socialnem položaju morda zaslužijo kaj več od eksperimentiranja s ceno in kakovostjo tako osnovne stvari, kot je streha nad glavo. Sogovorec iz vrst študentov doda, da se pojavljajo tudi druge težave v povezavi z digitalizacijo in komunikacijo.
Zdi se, da nekateri osnovni elementi nastanitve na Gerbičevi postajajo nadstandard, za katerega je treba doplačati, četudi cena ne odraža kakovosti. Tak primer je možnost parkiranja, ki na Gerbičevi po pričevanju študentke na mesec stane približno toliko kot celoletna parkirnina MOL. Cena se ji zdi previsoka tudi zato, ker ne gre za posebno zavarovano ali kletno parkirišče, ampak se to nahaja zunaj in se do njega dostopa prek rampe. Zanimalo nas je, kako na stanovanjskem skladu to pojasnjujejo.
Ko bi le na ravni države veljala tako strma progresivna lestvica prispevkov glede na premoženje kot velja pri parkiranju na Gerbičevi. Morda bi si stanovanjski sklad potem lahko privoščil več kot eksperimentiranje z osnovnimi življenjskimi pogoji mladih.
O stanovanju sanjajo in si boljše stanovanjske politike želijo HanaH, HanaR in Eva.
Objavljamo komentar Tilna Avsca, stanovalca z Gerbičeve, glede izjav predstavnice Stanovanjskega sklada o internetu v bivalnih enotah, ki smo ga prejeli 5. 5. 2022.
V izjavi je rečeno, da je bila opravljena optimizacija in dodana še ena glavna linija. Naj kot prebivalec oz. najemnik postelje v bivalni enoti v Skupnosti za mlade povem, da v kolikor je bilo karkoli narejeno, prebivalci tega nismo občutili, vsaj v sobah definitivno ne. Sam sem vseljen od avgusta in ne opazim razlike med internetom sedaj in ob vselitvi (ko nas je bilo vseljenih le majhen delež stanovalcev).
Poleg tega je rečeno, da v poskusnem obdobju do marca ni bilo dodatnih pritožb. Morda je bolj kvaliteten le internet v skupnih prostorih, WiFi signal v sobah pa ni nič močnejši in še vedno v veliki večini sob praktično ne deluje. Razlog zakaj ni več dodatnih pritožb je, ker smo prebivalci že obupali nad tem, da bo SSRS (ali upravnik) karkoli dejansko razrešil (po marsikateri ustni ali pisni opombi stanovalcev od septembra dalje). Na število pritožb pa je vplivalo tudi dejstvo, da se je SSRS po vselitvi skliceval na to, da v pogodbi internet ni eksplicitno napisan med stroški in ga niso dolžni zagotoviti, kljub temu, da so le tega potrdili marsikateremu stanovalcu po telefonu pred prijavo/vselitvijo. Določen del stanovalcev si je zato uredil svoj internet, ker vidimo, da se na SSRS ne gre zanašati.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj