Stari in novi rektor, Zdravko Kačič

FOTO: Jan Podbrežnik

Bližajo se volitve za novega rektorja Univerze v Mariboru. Potekale bodo v torek, 24. maja. Izid pa verjetno ni skrivnost, saj se za mesto poteguje en sam kandidat in hkrati trenutni rektor mariborske univerze, Zdravko Kačič. Poslušate tretjo oddajo, ki jo v sodelovanju z MARŠ-em pripravljamo ob prihajajočih rektorskih volitvah. Tokrat se bomo posvetili dogajanju na mariborski univerzi v času njegovega mandata, ki se je začel poleti 2018. V nadaljevanju bomo spomnili na nekaj dogodkov, ki govorijo o stanju Univerze v Mariboru, krajše UM. 

Najprej omenimo zgodbo o plačljivih izpitih za zviševanje ocen. Po novem imajo mariborski študenti za vsak letnik študija po dve možnosti brezplačnega zviševanja ocen. V intervjuju za Večer je rektor Kačič dejal, da pri uvedbi ne gre za poskus postopnega uvajanja plačljivega javnega šolstva. Glede ekonomskega vidika študentov pa so v vodstvu spregledali dejstvo, da bi lahko za koga plačljivo zviševanje pomenilo problem, predvsem zato, ker tudi študentski svet ni izrazil pomislekov. Na včerajšnji predstavitvi kandidata za rektorja v Amfiteatru Filozofske fakultete UM pa je Kačič omenjal možnost oprostitve plačila pod določenimi pogoji.

IZJAVA

V začetku leta 2020 je UM sprejela spremembe statuta, ki jim je zaradi zaostritve pogojev za kandidaturo dekanov na Medicinski fakulteti ostro nasprotoval Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS. Spremembe določajo, da mesto dekana lahko zasede le oseba, ki ima opravljeno specializacijo s področja medicinskih strok, kar diskriminira tiste visokošolske učitelje, ki poučujejo predklinične predmete oziroma so habilitirani na drugih področjih. VSS je ob tem opozarjal, da lahko razumemo, da so visokošolski učitelji brez specializacije degradirani v drugorazredne, dikcija pa volilnemu telesu fakultete onemogoča samostojno presojo in odločanje pri izbiri dekanov. Sindikat je opozarjal tudi na možnost, da prirejeni pogoji služijo interesom posameznikov. Upravni odbor mariborske univerze je kljub nasprotovanju potrdil spremembe statuta, ta pa je bil v Uradnem listu objavljen 6. marca 2020.

V nadaljevanju izpostavljamo sporna izplačila na Univerzi v Mariboru. Te je že v marcu 2017 odkrila in nanje v poročilu opozorila revizijska hiša Earnest & Young. Po poročanju Televizije Slovenija naj bi bilo med letoma 2010 in 2016 spornih za kar 50 milijonov evrov izplačil. Alarme so poleg visokih izplačil sprožili tudi posli univerze in njenih fakultet z nekaterimi izbranimi družbami, revizorji pa so opozorili tudi na tveganja, kot so prirejanje razpisov, davčne zatajitve, fiktivna izplačila in službena potovanja za osebne namene.

Sporna izplačila so bila prvič odkrita že leta 2017, ko je bil na mestu rektorja mariborske univerze Igor Tičar, aktualni rektor Zdravko Kačič pa je bil med letoma 2011 in 2015, ko je prihajalo do spornih izplačil, na mestu prorektorja za finančne zadeve. Odmevnost domnevno spornih izplačil je za univerzo še večja, saj je približno tri leta pred razkritjem Vrhovno sodišče na poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, krajše SVIZ, odločilo, da ima univerza vzpostavljen neustrezen plačni sistem in zaposlenih ni plačevala skladno z njihovimi nazivi. Zaradi razkritja zadev o spornih izplačilih je SVIZ rektorja Zdravka Kačiča pozval k odstopu.

Zdravko Kačič se je po poročanju STA odzval na seji senata univerze, kjer je zatrdil, da so povzetki medijev o domnevno spornih izplačilih nepopolni in nekorektno povzeti. Razloga za odstop ni videl, ker je ob predaji poslov prejšnjega vodstva in seznanitvi s poročilom revizijske hiše takoj ukrepal. Dokumentacijo je predal nevtralni instituciji, da opravi celoten pregled in poročilo. V Večerovem intervjuju nekaj tednov pred rektorskimi volitvami pa je na vprašanje, ali je pripravljen razkriti celotno revizijsko poročilo, odgovoril, citiramo: »Ne vidim potrebe za to, ta zadeva je zaključena.«

Zadnji dogodek v povezavi z mariborsko univerzo je predsednik VSS, Gorazd Kovačič, označil za »razsajanje epidemije pritiskov na sindikalne zaupnike«. Konec leta 2021 je časopis Večer namreč razkril sindikalne pritiske na mariborski filozofski fakulteti. Opisani sta bili zgodbi dveh sindikalistov, predsednice Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru, Marije Javornik, in sindikalnega zaupnika na Filozofski fakulteti UM, Simona Zupana. Povod za pritiske naj bi bilo dejstvo, da dekanu fakultete Darku Frišu ni bila po godu njuna kritika študija na daljavo, ki sta jo v poletju leta 2020 tudi javno izražala.

Anonimni vir je časopisu Večer zaupal, da je predsednica študentskega sveta Maša Jazbec, ki naj bi delovala pod vplivom dekana, pozivala člane in članice sveta, naj spremljajo delo Marije Javornik. Slednja je novembra 2020 na predlog dekana Friša prejela tudi opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja zaradi domnevno neprimernega vedenja na delovnem mestu do strokovne delavke. Simon Zupan, sindikalni zaupnik na fakulteti, pa je bil s strani iste študentke, ki je v tem času opravljala tudi funkcijo prodekanice za študentska vprašanja, obtožen mobinga in groženj v povezavi z izvedbo kolokvija v predavalnici. Sporno naj bi bilo tudi njegovo ravnanje v povezavi z razpisovanjem dodatnih izpitnih rokov za enega izmed študentov.

Dekan Darko Friš je obtožbe o pritisku sicer zanikal in zatrjeval, da se predavatelja skrivata za sindikatom. Temu je v kasnejšem zapisu pritrdil tudi rektor Kačič in ocenil, da v primerih ni šlo za napad na sindikalno delovanje, temveč za ravnanje visokošolskih učiteljev, pri katerem je prišlo do neenake obravnave študentov in neupoštevanja izpitnega reda ter navodil delodajalca za varno in zdravo delo.

V zvezi z dogajanjem na mariborski filozofski fakulteti so v Visokošolskem sindikatu odgovorili, da so: »V zadnjem letu rektorja večkrat opozorili na nedopustna obračunavanja dekana FF dr. Darka Friša s sindikalnima predstavnikoma in drugimi kritičnimi posamezniki na tej fakulteti, ki se je dokončno tudi javno razgalilo na akademskem zboru te fakultete decembra 2021. Kljub visokoletečim besedam rektorja o kulturi dialoga in etiki se je v teh primerih evidentno izkazalo, da se nadaljujejo prakse predhodnika, rektorja Tičarja, ko se mora univerzitetna oblast za utišanje kritične misli poslužiti najbolj radikalnih ukrepov: izdaje opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja, kazenskih pregonov in drugih graj ter neformalnih pritiskov na zaposlene, nevrednih akademske institucije, ob tem pa je rektor absolutno na strani fakultetnega barona.« 

Dodajamo še, da je Friš na zaposlene na fakulteti naslovil pismo, ki ga hranimo v redakciji. V njem diskreditira poročanje novinarke Večera na podlagi dejstva, da naj bi bila študentka fakultete in da je poročanje pristransko*, očita pa ji tudi neupoštevanje dokazov, ki jih je vodstvo predložilo novinarki ter dvomi v verodostojnost zaupnih oziroma anonimnih virov. Friš ne izključuje tudi možnosti, da so bili članki v Večeru naročeni.

Novinarka Večera, Ana Lah, je za Radio Študent podala pojasnilo glede virov za poročanje.

IZJAVA

Pri tem je Lah poudarila še, da četudi bi bila študentka fakultete, to ne bi izključevalo zmožnosti nepristranskega poročanja.

Ob vsem naštetem zaključimo oddajo s pogledom na prihodnji mandat. V VSS UM od novega-starega rektorja pričakujejo, da bo zmanjšal razkorak med deklarativnimi stališči in konkretnim udejanjanjem na področju enakosti spolov, etičnih standardov, ureditve enakopravnega položaja nepedagoških delavcev, upoštevanja socialnega dialoga in spoštovanja demokratičnih standardov. Upajo pa tudi, da bo Kačič v drugem mandatu izhajal iz izkušnje dobrega sodelovanja s sindikatom pri skupnem zavzemanju za položaj visokega šolstva ob stavki in ne na podlagi osebnih interesov pomembnih fakultetnih predstavnikov. Na včerajšnji predstavitvi pa je svojo vizijo za prihodnji mandat povzel tudi Kačič.

IZJAVA

 

Staremu-novemu rektorju je pod prste gledala Pika, na teren je skočil Jan.

 

*V posnetku oddaje je bilo pristransko poročanje pomotoma zamenjano z nepristranskim poročanjem.