V(r)edno manj

»Kaj mislite, da po novih postavah učitelj ni več služabnik? Še zmerom je služabnik in hlapec, bolj vprežen in bolj vklenjen nego najmlajši hlapec pri gruntarju!«

O, da.

No, danes ima učitelj vsaj svoj praznik, svoj svetovni dan! In to natančno med svetovnim dnem varstva živali in dnem bivalnega okolja. In na ta dan, 5. oktobra, je dva tisoč  podplatov stopilo v Marmorno dvorano Gospodarskega razstavišča, da bi na razširjenem odboru SVIZ  izkazali svojo podporo prizadevanjem sindikata in izrazili zahteve vseh njih, učiteljev, vzgojiteljev, izobraževalcev. Dogodek je bil resnično več-pogledno presenetljiv. Najprej v množičnosti, potem v  ganljivih govorih, polnih iskrenosti in brezizhodnosti. Kar bi lahko izzvenelo kot defetizem, je tlakovalo borbo in zdi se, da upravičeno.

Preden oddamo eter učiteljicam, vzgojiteljem, sindikalistom in ministrici, poskusimo strnjeno orisati položaj slovenske prosvete. Delež sredstev za izobraževanje v bruto domačem proizvodu se je v letih krize znižal s 5,2 na 4,6 odstotka, kar je opazno nižje od povprečja plač v razvitih državah. Znižanje plač in stroškov za delovanje sistema je bilo v izobraževanju večje kot v drugih delih javnega sektorja. Če bi hoteli doseči povprečen delež sredstev, ki jih izobraževanju namenijo razvite države, bi morali v proračunu le-temu oddeliti dodaten sveženj dvesto milijonov evrov. Dvesto milijonov!

Z leti se utrjuje prepričanje, da lahko slovensko šolstvo dosežke na mednarodnih preizkusih, kot sta PISA in TIMSS, ohranja tudi ob nižanju sredstev, da lahko eksponentno povečujemo učinkovitost sistema glede na vložena sredstva. Izvajalci pedagoškega dela, ki vsakodnevno delujejo znotraj te paradigme “učinkovitega, a poceni” šolstva, pa očitno menijo drugače – utrujeni, naveličani, podplačani učitelji, ki učijo in vzgajajo vse, kar nas je, sinov sloveče matere, so odslikava tega slovito učinkovitega sistema. Plače učiteljic, učiteljev in ostalih izobraževalcev so po rezultatih raziskav OECD na vseh ravneh izobraževanja nižje od razvitih držav. Povprečna plača učitelja z univerzitetno izobrazbo pa  je tudi v notranje-državni primerjavi za približno petsto evrov bruto nižja od povprečne plače v državni upravi, kar pomeni, da se odgovorno in zahtevno učiteljsko in vzgojiteljsko delo vrednoti nižje kot delo enako izobraženih delavcev v drugih sektorjih.

Sloveča mati se, če upoštevamo očitek, izrečen na seji, »ne zaveda, kako pomembno je izobraževanje za razvoj«. Finančna deprivacija vodi v splošnejšo marginalizacijo učiteljstva, s tem pa se znižuje tudi ugled in vloga učiteljstva v družbi. Učitelji so tokrat z množično prisotnostjo pokazali nestrinjanje s svojim položajem. »Nič več mirnega sedenja v zbornicah!« je nekdo zaklical na srečanju. Naj slišimo, kaj pravijo in kako složno ploskajo.

Uvede nas Jelka Velički, predsednica sindikata, ki poudari, da je svetovni dan učitelja po ideji UNESCA namenjen preverjanju položaja učiteljev v družbi.

IZJAVA

Nadaljuje Rok Lipnik, učitelj matematike:

IZJAVA

Spregovori tudi vzgojiteljica v vrtcu, Marjana Kolar:

IZJAVA

In nazadnje Branimir Štrukelj. V tem delu srečanja so skorajda potrebne didaskalije: vizionarsko vzdušje, v zraku ganotje in zastavice. V dvorani vznikajo žvižgi in hipni vzkliki: »Mizerija!«; »Prav res!«. In nato govorec …

IZJAVA

Stoječe ovacije. Trio gospodov z naočniki vzklika: »Mi, učitelji, mi, učitelji!«

Družbene okoliščine preidejo učiteljstvo kot tornado preči Portoriko. V tej analogiji smo mi, obča javnost in še toliko bolj ministrstvo, verjetno Trump. V pomoč zalučamo nebulozo, kot je  »dodatek na razredništvo«. Ta znaša kot smo imeli priložnost slišati od Roka Lipnika, 2,5 evrov mesečno, bruto. To je prej gesta posmeha kot resnično ovrednoteno delo. In razredniki se v resnici ukvarjajo z vsem: z otroki z učnimi težavami, vedenjskimi in čustvenimi težavami, permisivnimi starši, starši, ki zlorabljajo, zanemarjajo,  z brezposelnostjo, depresijo, anoreksijo, razvajenimi otroki.

»Šola ni opazila, da je otrok že vrsto let podhranjen«, »Šola je klecnila pri vzdrževanju avtoritete« so pogosto slišani očitki pedagogom, od katerih družba na področju socialnega varstva in izobraževalnega dela zahteva tako rekoč brezhiben performans. Saj šolsko kolesje vendar vsakodnevno prečesava generacijo za generacijo – kako pedagogi torej ne opazijo in nagovorijo stisk, potrebe po resni avtoriteti. Kako neki dopustijo, da mularija prosto teka in se ne meni za čast in vljudnost!

Med temi očitki pa so učitelji kot v avtopralnici, ujeti med ogromne krtače – med  anonimne prijave, neplačano razredništvo, npzje, preurejeno podaljšano bivanje, zakonske spremembe, starše, e-redovalnice. Vsako novo ministrstvo je kot vetrc, ki ob mandatu zaveje čez šolsko krajino in prinese ciklon sprememb. Več kvadratnih metrov igralnih površin, potem brezplačne učbenike, potem spet manjše igralne površine, igralni kotiček, drugi tuj jezik izbirno, potem obvezno.

Ob vsem tem so plače nizke, mladi v učiteljstvo praktično ne morejo vstopiti,  delavcem v vzgoji in izobraževanju pa so redko plačana dodatna izobraževanja ali na primer supervizija. Njihovi glasovi, hripavi po peti uri vzklikanja o »stavčni strukturi« in po nenehnih pozivih k disciplini, so komajda pri močeh za složen politični vzklik.

No, zdaj je retorika vendarle prepričala še tako zagrenjene skeptike. Sicer ob strani pušča vse partikularne potrebe in rešitev politično zgošča v zahtevi po večjem deležu proračunskega kolača in višjih plačah. Tudi to je razumljivo, skupni imenovalec vseh zahtev. Štrukelj je nekako pri koncu vzkliknil: “Vas pozivam, nagovarjam, rekli bi, vas hujskam!”

Verjetno tudi to ne bo več dolgo potrebno. Za zdaj je bilo izglasovano takole: “Sindikalni zaupniki in člani sindikata zahtevajo od Vlade Republike Slovenije, da tako zviša proračunska sredstva za izobraževanje. Hkrati zahtevamo takojšen začetek pogajanj o zvišanju plač izobraževalcev in izobraževalk. Če Vlada ne bo sprejela zahtev SVIZ za zvišanje sredstev za izobraževanje in zvišanje plač v prihodnjih tednih, naj SVIZ z vsemi legitimnimi in legalnimi sredstvi, vključno s stavko, uveljavi naše zahteve.”