Akcijski načrt

Na začetku študijskega leta so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, krajše FF, kot tudi na ostalih članicah senatorke in senatorji sprejemali dokument z naslovom Akcijski načrt, katerega si lahko v celoti preberete tukaj. Gre za program dela fakultete v obdobju od leta 2016 do 2017 z zastavljenimi cilji in predvidenimi ukrepi. Ta dokument je specifičen za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, ostali takšni plani so  prilagojeni določenim fakultetam, za katere so bili napisani. Dokument ureja vse od izobraževalne dejavnosti, raziskovalne dejavnosti, umetniške dejavnosti, prenosa znanja, kakovosti študija, vodenja institucije in podobnih osnovnih dejavnosti fakultete, ki so potrebne za njeno normalno delovanje. V nadaljevanju bomo v celoti prebrali komentar študentov senatorjev in senatork FF na predlog Akcijskega načrta.

Študentje senatorji in senatorke podajamo izjavo, s katero utemeljujemo naše nasprotovanje sprejetju Akcijskega načrta v obliki, kot ga predlaga vodstvo Filozofske fakultete na dopisni seji Senata FF (29. 9. – 3. 10. 2016). Menimo, da dokumenta, od katerega naj bi bilo odvisno tudi financiranje UL, ne moremo sprejeti brez predhodne razprave na seji, nikakor pa ne moremo pristati na sprejemanje pomembnih strateških dokumentov v okoliščinah, ki ne dopuščajo debate, ne upoštevajo družbenega konteksta in ne omogočajo kritične refleksije napisanega.

Izpostaviti želimo dve vsebinsko problematični točki, in sicer:

1. Uvajanje zbiranja statističnih podatkov o študentih in študentkah za posamezne študijske programe.

Zbiranje podatkov o prehodnosti po letnikih in podatkov o diplomiranju se nam zdi problematično, saj se v družbi vedno bolj krepi težnja po razumevanju študija skozi prizmo produktivnosti, krepijo se pritiski v smeri skrajševanja študija in izkazovanja »odličnosti« v obliki raznih dokazil – ena od njih so diplome. Zaradi tega v osnovanju sistema za zbiranje statističnih podatkov prepoznavamo nevarnost za to, da bo logika kvantitete dobila še večjo veljavo pred logiko kvalitete, kot jo že ima. Da sta prehodnost in število diplomantov premajhna, se privzema že kar samo po sebi. Pridobljeni podatki bi torej služili kot podpora poskusom povečevanja obeh postavk. Takšna pričakovanja je izrazil tudi rektor dr. Ivan Svetlik, ko je izjavil, da mora UL povečati število diplomantov za eno tretjino in skrajšati čas študija. Zdi se, da je v trenutnih razmerah preobremenjenosti in slabih pogojev za študij to mogoče izvesti le na račun kakovosti študija.

Študenti in študentke nikakor ne nasprotujemo izgradnji sistema kakovosti, gre samo za to, da se sprašujemo skozi kakšen interpretativni okvir bodo presojani različni statistični podatki, pri tem pa opozarjamo na to, da okvir, ki je trenutno družbeno dominanten, ne pomeni nič dobrega za Filozofsko fakulteto.

Iz teh razlogov zavzemamo stališče, da moramo najprej opraviti debato o ključnih vprašanjih kakovosti, med drugim še zlasti o tem, ali prevladujoči koncept kakovosti ustreza študiju humanistike in družboslovja, in šele po tem vpeljati mehanizme za zbiranje »surovih« podatkov.

2. Vzpostavitev mreže alumnov, alumni kluba celotne FF in kariernega centra

Naloga humanistike in družboslovja ni v tem, da se prilagaja težnjam iz gospodarstva, temveč da goji kulturo in znanost ter pojasnjuje in kritično reflektira družbeno realnost. Podrejanje gospodarstvu pomeni prilagajati se logiki uporabnosti, kot uporabno pa se šteje le tisto znanje, ki pripomore k povečanju presežne vrednosti. To pomeni postopno marginaliziranje in ukinjanje temeljnih in »neuporabnih« znanj ter disciplin.

Problem ni v tem, da študentje ne bi bili sposobni vstopiti na trg delovne sile, saj mora večina študentov delati, da sploh lahko študira. Problem je v tem, da se slepo verjame, da se bo z obiskovanjem delavnic kariernih centrov in pisanjem življenjepisov služba preprosto pojavila, pri tem pa se spregleda, da je v Sloveniji že desetletje prisoten pojav strukturne brezposelnosti, kot tudi to, da so univerzi v novi ureditvi naložene naloge za katere so prej skrbele državne institucije.

Problemi, kot so upadanje poglobljenega študija, vedno manjše poznavanje in ukvarjanje s temeljno literaturo in teorijo v akcijskem načrtu niso naslovljeni. Namesto uvajanja predlaganih rešitev bi morali usmeriti več pozornosti v raziskovanje trenutne situacije v visokem šolstvu in v pogoje, zaradi katerih študentje težko poglobljeno študirajo oziroma nimajo interesa za to.

Vodstvu FF zato predlagamo, da energijo in sredstva, namenjena za klube alumnov in karierne centre, raje vlaga v ukvarjanje s problemi, ki smo jih študentje in profesorji na Senatu že izpostavljali, na primer pomanjkanje čitalniških mest in skupnega intelektualnega prostora, kjer bi se soočali študentje in profesorji ipd., s čimer bi po našem mnenju naredila mnogo več za dvig kakovosti na FF.

Zaradi naštetega študentje in študentke senatorji FF vodstvu predlagamo, da UL prosi za podaljšanje roka, ob ugoditvi pa skliče izredno sejo Senata FF, na kateri bi lahko predebatirali akcijski načrt.

S spoštovanjem,

Gaber Aleš

Urša Brinovec

Bojana Jovićević

Tomaž Kek

Luka Kropivnik

Luka Miklošič

Oskar Opassi

Rok Smrdelj

Petra Štingl

Sabina Žakelj

In še za konec -  dotični Akcijski načrt, ki ga prilagamo, je bil, kljub izraženim pomislekom študentk in študentov, izglasovan ter stopil v veljavo s tem študijskim letom.  

Cilje in namene fakultet vam razkrivamo v Univerzitetni redakciji Radia Študent.