Kanadski učitelji ostajajo zunaj na mrazu

Prejšnji petek 3. januarja je Federacija srednješolskih učiteljev Ontaria napovedala enodnevno stavko za to sredo 8. januarja. Gre za še eno stavko v več mesecev trajajočih in zaenkrat neuspešnih pogajanjih z vlado kanadske province Ontario, ki jo omenjeni sindikat izpostavlja kot nenaklonjeno javnemu in dostopnemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu.

Negotovost, ki je vodila v stavke, se je začela avgusta lani, ko se je vlada skupaj z ministrom za izobraževanje lotila sprememb Kolektivne pogodbe šolskih svetov, ki je bila prvič sprejeta leta 2014. Toda leto 2019 se je že v aprilu kazalo kot burno leto, saj je več deset tisoč protestnikov šlo na ulice in nasprotovalo varčevalnim ukrepom v zdravstvu in šolstvu.

Nasproti varčevanju pri javno financiranemu šolskemu sistemu se je tokrat postavilo več sindikatov, in sicer Federacija osnovnošolskih učiteljev Ontaria, Društvo angleško-govorečih katoliških učiteljev Ontaria in Federacija srednješolskih učiteljev Ontaria. Prva faza stavke je potekala v novembru, drugo fazo, v kateri so se zvrstile tri enodnevne stavke, so izpeljali v decembru, v januarju se stavkovni val spet nadaljuje.

Predsednik omenjenega sindikata Harvey Bischof je za javnost pojasnil, kaj je izzvalo stavko.

“Po dobrih osmih mesecih pogajanj se minister za izobraževanje še vedno zavzema za izvrševanje programa Douga Forda, ki bi povečal velikost razredov, uvedel obvezno učenje prek spleta in nadaljeval z zmanjševanjem nabora ključne podpore in storitev za najranljivejše učence, ki jim tako zagotavljamo enake možnosti.

Naša stavka v sredo bo imela enodnevne učinke na nekatere šolske svete, toda če ne bomo uspeli odpraviti Fordovih vladnih politik, bodo te še naprej povzročale zmešnjavo v izobraževalnem sistemu. Učenci Ontaria si zaslužijo boljše, za to se borimo.

Ob začetku novega leta upamo, da bosta Fordova vlada in minister za izobraževanje končno pripravljena narediti, kar je prav, in v pogajanjih pristala na rešitev, ki bo ugodna za študente, za učitelje in ostale delavce v izobraževanju ter za prihodnost gospodarstva v Ontariu.”

Zagovorniki varčevalnih ukrepov sindikate obtožujejo, da se borijo zgolj za svoje že tako, po njihovem, visoke plače. Učitelji odgovarjajo, da je njihova glavna skrb kakovost izobrazbe za učence, zato kot glavni slogan vzklikajo “Cuts hurt kids” oziroma “Varčevanje škoduje otrokom”.

Največjo stavko v kanadski zgodovini so med učitelji zabeležili konec 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je konservativna vlada prav tako nameravala uvesti množico varčevalnih ukrepov v javnem šolskem sistemu. Marsikateri učitelj danes pravi, da v večdesetletni karieri stavka prvič in da to vsekakor ni nekakšen običajen cikel stavkanja v Kanadi, ki bi ga bili vajeni vsake štiri leta. Bivši predsedniki sindikatov, ki so bili udeleženi v stavkah konec 90-ih, so o sedanjih varčevalnih ukrepih povedali, da so srhljivo podobni tistim izpred 20 let.