Kratek komentar o stanju vajeništva v Sloveniji

V današnji oddaji Pod katedrom gostimo Sabino Leben - članico sindikata Mladi plus, ki je prispevala komentar o stanju vajeništva v Sloveniji.

V okviru projekta O kakovostnih okvirih vajeništva in pripravništva v Sloveniji, ki ga financira Erasmus+, smo na Sindikatu Mladi plus od oktobra 2018 do maja 2019 izvajali posvetovanja z vajenci in dijaki. V projekt smo vključili več kot tretjino vseh, vpisanih v vajeniške programe.

Pred začetkom posvetovanj na srednjih poklicnih šolah smo orisali pet področij, o katerih smo se potem posvetovali z mladimi vajenci in vajenkami. Preverili smo zadovoljstvo vajencev in vajenk z novim programom vajeništva in poiskali vzroke za majhen interes za vpis. Zanimalo nas je, ali se delodajalci držijo obvez v vajeniški pogodbi in ali vajenci in vajenke poznajo svoje pravice pri delodajalcu v času vajeništva. Vprašali smo jih tudi o tem, kako vidijo svojega mentorja_ico in kakšen bi moral biti dober mentor po njihovi oceni.

V letošnjem šolskem letu je bilo vseh vpisanih vajenk in vajencev 122. Posvetovanja o kakovostnih pripravniških mestih smo izvedli na šestih šolah. Opravili smo pogovore z 39. vajenkami in vajenci iz obeh letnikov, kar predstavlja 32 %  ali tretjino vseh vpisanih. Razloge za slab vpis v vajeniške programe smo iskali z 61. dijaki in dijakinjami, ki pouk obiskujejo v šolski obliki.

Preko posvetovanj, ki smo jih opravili z vajenci in vajenkami, smo prišli do ugotovitve, da so vpisani v vajeniški sistem v splošnem zadovoljni, na nekaterih področjih pa je še prostor za izboljšave. Najbolj problematični področji sta nizka stopnja zanimanja za programe in poznavanje vajeniških pravic po vajeniški pogodbi. Nizka stopnja vpisa je razlog slabe promocije programov in že nekaj let trajajoče splošne paradigme, da naj se mladostniki po zaključku osnovne šole vpišejo v gimnazijski program. Slabo poznavanje vajeniške pogodbe je odprto polje za kršitve delodajalcev. 10 % vajencev je povedalo, da niso opravili izobraževanja iz varnosti in zdravja na delovnem mestu, ki je po vajeniški pogodbi obvezno. Prav tako so vajenci nezadovoljni z izplačilom.

Nekaj nezadovoljstva se pokaže z mentorstvom. Večina vajencev svoje mentorje ocenjuje kot usposobljene in kompetentne, vseeno pa jih 40 % trdi, da jim je mentor namenil premalo časa. Čas, ki ga mentor vajencu nameni za vključevanje v delovni proces, je zelo pomemben, saj na podlagi tega vajenci razvijejo kompetence in veščine, ki jih potrebujejo za dobro opravljanje dela. Mentorjem zaradi lastnih delovnih obveznosti za vajence večkrat zmanjka časa. Občasno se zgodi tudi, da mentor na delo pride v popoldanski izmeni, medtem ko so vajenci in vajenke na delu zgolj v dopoldanskem času. 85 % vajenk in vajencev je odgovorilo, da so od mentorja_ice prejeli povratno informacijo o njihovem delu. Ta je bila vedno podana ob napakah vajencev, medtem ko so bili pohval deležni redkeje.

Prek posvetovanj in intervjujev smo ugotovili še, da vajenci in vajenke brez večjih težav usklajujejo obveznosti v šoli in pri delodajalcu. 61 % vajencev in vajenk bi se po končanem vajeništvu pri trenutnemu delodajalcu zagotovo tudi zaposlilo. 17 % anketiranih bi sprejelo ponujeno zaposlitev in hkrati iskalo drugega delodajalca, ostalih 22 % pa bi zaposlitev iskalo drugje (drug delodajalec, samozaposlitev, delo v družinskem podjetju). Vsi vajenci so mnenja, da bodo po koncu šolanja zaradi vajeniških izkušenj lažje in hitreje dobili zaposlitev. To dokazuje, da so zadovoljni z vajeniškim sistemom in da so eden glavnih razlogov za njihov vpis ravno izkušnje in kompetence, ki jih pridobijo pri delodajalcu.

V okviru projekta smo se pogovarjali tudi z dijaki in dijakinjami, vpisanimi v šolsko obliko pouka. Med razlogi za vpis v to obliko pouka je na prvem mestu nepoznavanje možnosti za vpis v vajeništvo. Kar 38 % dijakov in dijakinj ob vpisu v srednje poklicno izobraževanje z možnostjo vajeništva ni bilo seznanjenih. 23 % vprašanih se za vajeništvo ni odločilo, ker v bližini doma ni delodajalca z verificiranim vajeniškim mestom, 24 % dijakov pa vajeništvo ne zanima.

Na podlagi posvetovanj, anket in intervjujev, ki smo jih opravili z vajenci in dijaki, bomo na Sindikatu Mladi plus pripravili ukrepe za izboljšanje sistema. 4. junija smo na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport pripravili zaključek projekta, na katerem smo gostili predstavnike šol, delodajalcev in odločevalcev. Skupaj z dijaki smo med naštetimi akterji vzpostavili dialog. Na ta način smo vse vpletene soočili in jim dali prostor za diskusijo in skupno iskanje rešitev za izboljšanje sistema. Zaključke diskusije bomo vključili med ukrepe, ki smo jih pripravili z vajenci, in jih kot priporočila poslali vsem deležnikom z namenom nadgradnje vajeništva.